Ali bo Pikin festival prepoznan kot državni projekt kulturne vzgoje za otroke? Kaj bo s tehniško dediščino, ki jo ohranja in promovira Muzej premogovništva Slovenije, ko bo vrata zaprl Premogovnik Velenje? Kako izvesti energetsko sanacijo stavb, ki so spomeniško zaščitene? Ali decentralizacija pomeni, da naj občine same financirajo svojo kulturo ali da naj bodo vsi prebivalci Slovenije deležni enako kakovostne kulture v domačem kraju, kot jo nudi prestolnica? Kakšen izziv je prestrukturiranje tudi za kulturne institucije? Kje so razpisi za državna in evropska sredstva za področje kulture?
Ta vprašanja in še mnogo drugih pomislekov so na generacijskem forumu v Galeriji Velenje natresli sogovorniki – Drago Martinšek, direktor Knjižnice Velenje, Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, in Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje. Vprašanja je postavljal voditelj Marko Pritržnik, vodja Urada za družbene dejavnosti, uvodne in zaključne besede pa je dodal tudi gostitelj župan MO Velenje Peter Dermol. Odgovore so pričakovali od gostje – direktorice Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Tjaše Pureber.
Nacionalni program kulture – orodje decentralizacije
Peter Dermol je uvodoma izpostavil, da bo prestrukturiranje doline vplivalo tudi na področje kulture. »Gospodarstvo je bilo v preteklosti močno vpeto v to področje tako s financiranjem kot s programskimi vsebinami, z leti pa se je tako kot s področja športa začelo delno umikati tudi s področja kulture. To vrzel je treba kakovostno nadomeščati in za to potrebujemo sogovornike, tudi na nivoju države.«
Kot nekakšen odgovor na to razmišljanje, je Tjaša Pureber predstavila nastajanje Nacionalnega programa za kulturo. Za Naš čas pa je povedala, kako je torej z decentralizacijo na področju kulture in kaj lahko lokalna okolja pričakujejo od tega programa?
»Vsak dosedanji Nacionalni program za kulturo je govoril veliko o decentralizaciji, težava pa je bila, da nikoli ni prišlo do akcijskega načrta, ki bi konkretno opredelil, kako bo država k temu dejansko pristopila. To skušamo zdaj spremeniti tako, da bomo oblikovali konkretne razpisne mehanizme in nove pilotne projekte, kjer bodo lahko občine začele bolj intenzivno pridobivati kohezijska ali državna sredstva, zato da bodo nastala regionalna stičišča oziroma središča in opravljala funkcijo nosilcev ne samo kulture, ki se producira v njihovem kraju, ampak tudi kulture, ki lahko v njihov kraj pride na gostovanje.«
Kot je pojasnila bodo to uredili na treh nivojih. »Eno je tako imenovana gostovalna mreža, kjer bi radi, da za predstave, razstave, koncerte …, ki se producirajo v enem kraju v Sloveniji, dobijo sredstva lokalne ustanove in dogodki gostujejo po celi državi. Tako želimo ljudem približati javno umetnost, torej podprto z javnimi sredstvi v vseh regijskih stičiščih.«
Drugi sklop je umetnostna vzgoja, pri kateri je v tej situaciji zelo velika razlika, ali otrok prihaja iz Ljubljane, iz kakšnega drugega večjega središča ali iz manjšega mesta.
»Želimo, da imajo vsi otroci, mladostniki enak dostop do kulturno umetnostne vzgoje, zato želimo pripeljali otroke v regijska stičišča, ki otroke naučijo gledati, poslušati, doživljati umetnost.«
Tretje področje decentralizacije pa je gradnja in krepitev rezidenčnih mrež, ki jih nekaj že obstaja, a niso povezane. »Obstoječe decentralizirane mreže so knjižnična, gledališka in mreža kulturnih domov ter zelo pomembna mreža ljubiteljskih društev. 100.000 ljudi se v Sloveniji ukvarja z ljubiteljsko kulturo in raziskave kažejo, da ukvarjanje s kulturo na ljubiteljskem ali profesionalnem nivoju ogromno doprinese k človekovemu zdravju, predvsem duševnemu zdravju,« je razložila Tjaša Pureber.
Velenje je zgled tudi na področju kulture
Tjaša Pureber je med pogovorom izrekla veliko pohvalnih besed o upravljanju MO Velenje s kulturo. »Velenje je krasno mesto, ki kaže, kako lahko različne institucije, društva, posamezniki sodelujejo na polju kulture in ustvarijo zelo prepoznavno, ne samo lokalno, ampak tudi nacionalno, mednarodno zgodbo. Velenje je s povezovanjem in odprtostjo k dialogu tako z državo kot z drugimi občinami in različnimi akterji zgled, kako se lahko z vložkom v kulturo v lokalno skupnost vrnejo različni multiplikativni učinki. Kultura je lahko ne samo povezovalni element skupnosti, ampak tudi gonilo družbenega in gospodarskega, turističnega razvoja. Velenje je zgled in zelo dober primer skrbnega, strateškega načrtovanja tudi področju kulture,« je dejala.