Pred leti sta Franci in Sergeja Fajdiga prevzela vajeti na kmetiji Francijevih staršev v Rečici ob Paki v Občini Šmartno ob Paki. Skupaj s sinovoma Martinom in Aljažem obdelujejo (z najetimi površinami vred) blizu 22 hektarjev zemlje, v lasti pa imajo še 7 hektarjev gozda. Ukvarjajo se s prirejo mladega pitanega goveda. Trenutno imajo v hlevu 92 glav.
Ni jim manjkalo smelih načrtov o nadaljnjem razvoju: od dokončanja hiše, obnove gospodarskih objektov oziroma hleva do naložb, ki bi jim omogočile lažje delo. Vse do lanskih katastrofalnih poplav. Posledice so jim življenje obrnile na glavo. Poleg poškodovane ali uničene opreme so za zdaj še na seznamu za preselitev.
Iščem odgovore na vprašanja, a jih ne dobim
»Z ženo sva šla dan pred poplavami na zaslužen dopust. Naslednje jutro pa novice o tem, da je tudi naše območje zalila voda. Kaj je sledilo, najbrž ni treba poudarjati. Da bi zemljišče, na katerem stoji hiša že od leta 1848, kdaj tako poplavilo kot pred osmimi meseci, si nismo mislili niti v sanjah. Ob pogledu na današnje stanje se sprašujemo, kako smo sploh vse to zmogli, kakšen čudež se je zgodil, da živali v hlevu niso utonile. Prave posledice se na opremi in na kosih pohištva šele dobro kažejo. Če ne bi imel tako pridne žene in otrok, takšne njihove podpore, ne vem, kaj bi bilo,« je začel gospodar Franci.
In nadaljeval: »Smo na seznamu za preselitev. Ali se bo to zgodilo ali ne, po osmih mesecih čakanja še vedno ne vemo. Kjerkoli iščem odgovore na številna vprašanja, jih ne dobim. Pravijo samo: počakajte. Kako dolgo še? Kdaj bomo lahko zaživeli normalno, se sprašujemo. Na srečanjih so nam predstavniki države govorili tako, kot da bomo lanskega novembra že marsikaj vedeli, a danes ni od tega nič. Človek ima občutek, da državi za kmetijstvo ni preveč mar. Negotovost nam velikokrat krati noči, ko razmišljamo, kaj in kako naprej.«
Po njegovih navedbah imajo z državo že slabe izkušnje, povezane pa so z gradnjo hitre ceste tretje razvojne osi, zato so do danih obljub in zagotovil v zvezi z odpravljanjem posledic poplav vse bolj skeptični. V nesreči so jim doslej priskočili na pomoč humanitarni organizaciji RK in Karitas pa Radio1, nekaj malega ministrstvo za kmetijstvo.
»So nam pa povedali, da smo v tem trenutku na poplavljenem območju na lastno odgovornost. Kam pa naj se umaknemo z vso živino pred morebitnimi naslednjimi poplavami, ki so lahko že jutri? Veste, nekaj drugega je zgraditi nadomestno hišo drugje kot preseliti in postaviti kmetijo v zelo kratkem času. Ni tako enostavno. Razočarani smo, zaupanje v državo je vse manjše. Do zdaj smo zamenjali nekaj opreme, strojev … Na srečanju s predstavniki vlade so me vprašali, ali bom še kmetoval. Ja, kaj pa naj počnem drugega. Preveč smo v zadnjih letih vložili v razvoj kmetije, da bi na vse to pozabili. Tega si enostavno ne moremo privoščiti. Zame je kmetovanje služba, torej prihodek. Žalostno je že to, da v Sloveniji kmetija z blizu 100 glav živine ne more preživeti več kot le enega človeka. Žena Sergeja in oba sinova hodijo v službo drugam.«
Načrtovali so …
Od kratkotrajnih naložb sta Sergeja in Franci omenila obnovo strehe na enem od gospodarskih objektov. Pred poplavami so kupili kritino in ostali potrebni material ter se z izvajalci dogovorili o začetku obnove. Zdaj ne vedo, ali naj nadaljujejo ali načrt opustijo. Obnovljeno stanovanjsko hišo so nameravali odeti v novo fasado, kupiti še kakšen stroj, s katerim bi se približali sodobno urejenim kmetijam. Na gradnjo je čakal betonski silos. Slednjega bo zaradi tega, ker še vedno ne vedo za svojo usodo, zamenjal leseni. »Betonskega ne moreš odnesti s sabo, lesenega pa lahko podreš,« sta pojasnila sogovornika.
Fajdigovi imajo ob morebitni preselitvi svoje zemljišče, a je premajhno in bi bilo treba nekaj površin še dokupiti. Poleg tega je del parcele na poplavnem območju, čeprav, pravita, ne vesta, po kakšnih merilih so ga tako opredelili. »Če se država za nekaj odloči, naj to pove jasno in glasno, da bomo vedeli, pri čem smo. Nas je pa kar groza. Da se bom moral pri 55 letih ukvarjati s papirologijo, izvajalci, koliko in kako do denarja, hkrati pa kmetovati … Res rad kmetujem, prav tako ostali družinski člani, a kar je preveč, je pa preveč. Nasledniku na kmetiji z ženo res ne nameravava »obesiti« velikih kreditov na pleča. Skratka, veliko je vprašanj, a malo konkretnih odgovorov. Ne veva, ne veva …« pravita in pri tem odkimavata z glavo. »V naravni nesreči bi človek pričakoval, da se bodo odgovorni odzvali hitro in konkretno. Po mojem mnenju s preselitvijo prav veliko stvari ne bodo rešili. Najbrž tudi vprašanje, ali ima država dovolj denarja za to, kar obljublja, ni odveč,« sta še dejala ob koncu pogovora.