Velenje, 29. marca – V sklopu dvodnevnega srečanja članov Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije (Kudus), ki povezuje 47 kulturnih institucij iz vse države, je potekala redna letna skupščina, na kateri so potrdili obsežen načrt dela za letos, prisluhnili pa so tudi primerom dobrih praks. Na srečanju, obogatenem z razpravami, okroglimi mizami in predavanji, se je zbralo 65 direktorjev in programskih sodelavcev, zvrstila se je vrsta zanimivih tem o kulturnem managementu, decentralizaciji kulture in kulturnem turizmu. Organizator dogodka je bil Festival Velenje, predsednica Kudusa pa je v tem mandatu direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.
Pritiski na tržno dejavnost v kulturi
Na okrogli mizi z naslovom Sodelovanje in policentralizacija slovenskega kulturnega prostora so sodelovali igralec in nekdanji direktor Prešernovega gledališča Kranj Borut Veselko, dramaturg in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš in koordinator programa v Slovenskem mladinskem gledališču Gašper Tesner.
Tretji del srečanja je bil namenjen aktualnima tematikama, nacionalnemu programu kulture in kulturnemu turizmu. Barbara Pokorny je vodila razpravo o predlogu nove resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024‒2031. Pogovarjala se je z generalno direktorico direktorata za razvoj kulturnih politik na ministrstvu za kulturo Tjašo Pureber in vodjo kabineta ministrice Nino Ukmar.
Kot je povedala Pokornyjeva, predstavniki kulturnih domov menijo, da so ti zelo pomemben člen slovenske kulturne krajine in da so lahko izjemno dober partner ministrstva za kulturo pri uresničevanju načela decentralizacije kulture. »Poleg tega smo se pogovarjali tudi o tem, kako je kulturna vzgoja nujna za ustvarjanje ustvarjalnih in odgovornih posameznikov, kako jo bomo gojili tudi v prihodnje in kako nikakor ne smemo podleči temu, da bi pritiski o več tržnih dejavnostih v kulturnih, zabavnih in javnih kulturnih zavodih postajali stalnica. Tako stališče ministrstva kot vseh nas predstavnikov je, da smo ustvarjeni predvsem za izvajanje javnih kulturnih dobrin.
Želimo si, da bi bile mreže, kot je Kudus, sistemsko sofinancirane iz državnega proračuna, da bi bila sredstva projektnih razpisov ministrstva za kulturo regijsko bolj enakomerno razpršena, da bi kulturne domove še intenzivneje vključili v pripravo nacionalnih programov kulturno-umetnostne vzgoje,« je dejala.
Želijo si tudi, da bi bilo ministrstvo za kulturo aktivnejši partner pri oblikovanju nove plačne politike, saj imajo direktorji kulturnih domov med vsemi primerljivimi direktorji v javnem sektorju najnižji izhodiščni plačni razred.
Pokornyjeva pričakuje tudi, da bi jih v letih 2024 in 2025, ko je vodilna tematika Slovenske turistične organizacije Kultura in umetnost, ta organizacija intenzivneje vključila v snovanje programov, saj so na lokalni ravni največkrat najpomembnejši ustvarjalci produktov kulturnega turizma.