Na sončno nedeljsko popoldne, 7. aprila, je Grilova domačija v Lipju pri Vinski Gori s svojo čudovito okolico postala prizorišče za okoli 150 obiskovalcev. Nekaj jih je s Planinskim društvom Velenje prišlo iz Velenja kar peš, da bi se udeležili tradicionalnega dogodka Pomlad na Grilovi domačiji. Z obuditvijo nekaterih ženitovanjskih šeg smo se za kratek čas vrnili v začetek prejšnjega stoletja.
Pod okno prišel, ji pesem zapel
Na prvi letošnji Grilovi prireditvi z naslovom Pod okno prišel, ji pesem zapel smo prikazali del ženitovanjskih šeg – snubljenje, poleti in jeseni pa mu bo sledila še ohcet v dveh delih. Tako bomo leto v celoti posvetili ženitovanjskim navadam predvsem iz domačih krajev in bližnje okolice.
V sodelovanju s Šaleškim folklornim društvom Koleda Velenje, Vokalno Skupino Cvetke, nekaterimi člani Kulturno prosvetnega društva Šentilj pri Velenju in Turističnega društva Šentilj smo tokrat uprizorili šege ob vasovanju, dogovor med starešino in snubcem s starši za nevesto, pripravo nevestine bale in dekliščino. Vsako od štirih dejanj so pospremili harmonika, ljudski ples ali odlična vokalna spremljava, petje ljudskih pesmi. Dogajanje je slonelo na scenariju, skupku različnih virov literature, etnoloških raziskav in lokalnih terenskih virov, ki so del letošnjega muzejskega poglobljenega strokovnega proučevanja.
Snubljenje
Prvo dejanje se je pričelo s snubljenjem. Prišli so vasovalci s snubcem ter zapeli podoknico. Z okna Grilove hiše jih je pozdravilo dekle, ki je sprejelo fantovo vasovanje. Ta je dobil lep pušeljc in skrivni poljub. Če bi namesto tega dobil šopek kopriv, bi se ljubezenska zgodba hitro zaključila. Sledil je obisk pri dekletovih starših. Snubec je s svojim posrednikom, t. i. starešino, razkril svoj namen in prosil za dovoljenje za poroko. Po duhovitem dogovoru med starešino in dekletovimi starši ter nenazadnje s privolitvijo dekleta v poroko so uspešen obisk potrdili še z zdravico in s klobasami.
Tretji prizor je bil prikaz priprave nevestine bale. Bodoča nevesta je v skrinjo zložila izvezeno posteljnino, otroški pindekl za krst, perilo, prtiče, uporabne gospodinjske predmete itd.
Dekliščina
Zadnje dejanje je bilo slovo od samskega stanu z dekliščino. V navadi je bilo, da so dekliščine potekale umirjeno. Dekleta so izdelovala papirnate rože, ki so bile del svatovskega okrasja ali poročnega venčka, nevesti so lahko postavljala vprašanja o bodočem ženinu, veliko so pela. Pevke iz Vokalne Skupine Cvetke so zapele venček ljudskih, kmalu zatem pa so se jim pridružili fantje s ‚fantovščine‘ in zaključili prizor s skupno ljudsko ‚‘Al me boš kaj rada imela‘.
Za zaključek so prišli še plesni pari folklorne skupine ŠFD Koleda. Za zadnji ples so, ob spremljavi harmonike, v kolo povabili tudi obiskovalce, ki so postali aktivni zaključni del plesne uprizoritve. Kulturnemu programu je sledilo druženje ob kozarčku in tradicionalni zeliščni juhi, ki jo je pripravilo Društvo zeliščarjev Velenje. Obiskovalci so si lahko izdelali papirnate rože.
Odzivi udeležencev dogodka so bili zelo pozitivni. To je potrditev, da tovrstni prikazi nekdanjih šeg niso zgolj poustvarjanje za zabavo oziroma romanizirana vračanja v preteklost, temveč ohranjanje kulturne dediščine, ki je živ organizem. Gre za preplet med časom in prostori, med šegami različnih (sosedskih) krajev, nenazadnje pa tudi za povezovanje med praksami, ki so jih nekdaj redno izvajali, danes pa jih morda še izvajamo, ne da bi poznali njihov kontekst, simboliko, verovanje in razloge za tovrstno početje (npr. dekliščina, fantovščina, hupanje ob poroki, šranga, nošenje čez prag). Podrobneje ko spoznamo pretekle navade (nekaj verovanj izvira še iz predkrščanskega časa), bolj razumljive so današnje prakse, ki se s časom sicer spreminjajo, a kljub temu ostajajo.
Vabljeni na ohcet, ki bo v dveh delih potekala na Grilovi domačiji: 7. julija (prihod po nevesto in šranga) in 6. oktobra (šege na ohceti).