Spodbujajmo trajnostne proizvode hrane
Pomembno je, da smo ozaveščani o problemih lakote, podhranjenosti in prehranske varnosti po svetu, da spodbujamo trajnostne proizvodnje hrane ter dostopnost do zdrave in kakovostne hrane za vse ljudi. Svetovni dan hrane nas opominja, da ima več kot 700 milijonov ljudi na svetu še vedno premalo hrane, medtem ko se hkrati ogromne količine hrane zavržejo — približno tretjina vse proizvedene hrane.
Količina odpadne hrane se povečuje
Povprečen Slovenec je leta 2023 zavrgel 78 kg hrane oz. šest kilogramov več kot leto prej, skupaj pa 165 tisoč ton hrane, kar je skoraj desetina več kot leto prej. Kljub temu da gospodinjstva za hrano plačujejo vedno več, ravno tam konča največ hrane v smeteh, kar 44 odstotkov, pojasnjujejo na Statističnem uradu. Sledi gostinstvo s tretjino odpadne hrane, nato proizvodnja hrane, pri kateri so se odpadki podvojili, in trgovina z živili. V javnih bolnišnicah, ki imajo lastno kuhinjo, je leta 2023 nastalo 1.495,4 tone odpadne hrane.
Slaba tolažba: Najmanj hrane v EU odvržemo Slovenci
Nam gre pa bolje, če se primerjamo z državami EU, kažejo zadnji podatki Eurostata za leto 2022. Prebivalec Evropske unije je zavrgel povprečno 132 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane na prebivalca je nastalo na Cipru (294 kg), na Danskem (254 kg) in Portugalskem (185 kg), najmanj pa v Sloveniji (71 kg).
Kako (ne)zdravo se prehranjujemo v Sloveniji?
Nezdrava prehrana igra pomembno vlogo pri pojavnosti bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, debelosti, osteoporoze, slabšega ustnega zdravja in nekaterih vrst raka. “Kar dve tretjini odraslih prebivalcev je sta dovzetni za te bolezni, saj imata že prisotne dejavnike nezdravega življenjskega sloga, ki je povezan z nezdravim prehranjevanjem in nezadostno telesno dejavnostjo. Čeprav se kažejo posamezni trendi bolj zdravega načina prehranjevanja, pa še vedno ostajajo določeni vzorci prehranjevanja, na katere imajo čedalje večji vpliv ponudba in mediji, ki spodbujajo uživanje prehransko manj koristnih prehranskih izbir”, sporočajo z Nacionalnega inštututa za varovanje zdravja (NIJZ).
Najpomembnejši je zajtrk
V zdravi prehrani se priporoča uživanje štirih do petih obrokov dnevno, od katerih je zajtrk najpomembnejši. Tisti, ki uživajo štiri dnevne obroke, to je zajtrk, kosilo, večerjo in en premostitveni obrok (malico), hrano presnavljajo bolje, so čez dan bolj siti in imajo manj možnosti, da bi se prenajedali. S tem nižamo vsebnost maščob v krvi in ugodno vplivamo na nivo sladkorja v krvi ter zmanjšamo tveganja za hranilno in energijsko podhranjenost. Zdravo je pojesti toliko obrokov, da imamo ves čas ravno prav poln želodec. S tem se izognemo možnosti, da bi v enem obroku pojedli preveč. Raziskave kažejo, da če izpustimo obrok, pri naslednjem obroku pojemo več in izberemo manj kakovostno hrano.
Jejmo lokalno in bodimo pozorni na kratke verige v dobavi živil
V zadnjih letih vse pogosteje slišimo pozive k lokalni prehrani in krajšim dobavnim verigam. To ni le modna usmeritev, temveč pomemben korak k bolj trajnostni prihodnosti. Hrana, ki jo zaužijemo, ima veliko daljšo pot, kot si večina predstavlja – pogosto prepotuje na tisoče kilometrov, preden pride na naš krožnik. Tak transport povzroča visoke emisije toplogrednih plinov, večje stroške in izgubo hranilne vrednosti, zato je uživanje lokalno pridelane hrane ena izmed ključnih rešitev za okolje, gospodarstvo in naše zdravje. Kratke verige v dobavi živil pomenijo, da je pot med proizvajalcem in potrošnikom čim krajša – v idealnem primeru neposredna. Namesto da živilo potuje skozi dolge verige posrednikov, trgovcev in logističnih centrov, pride s kmetije skoraj naravnost na naš krožnik. Tak sistem zagotavlja svežino, sledljivost in zaupanje v poreklo. Hkrati omogoča kmetom boljši zaslužek, saj del zaslužka ne izgine pri posrednikih.
V Velenju razdeljenih več kot 120 ton hrane
V okviru projekta Donirana hrana, ki v Velenju poteka že od leta 2014, je bilo v lanskem letu zbranih več kot 120 ton hrane (od tega 14 ton zelenega odpada), v skupni vrednosti več kot 506 tisoč evrov. “Hrana je bila vsak teden razdeljena približno 250 občanom in njihovim družinam. Pri projektu je sodelovalo približno 110 prostovoljcev, ki so skupaj opravili več kot 6.000 prostovoljnih ur, kar znova dokazuje, da je Velenje mesto s srcem in številnimi predanimi posamezniki, ki pomagajo tistim, ki to najbolj potrebujejo,” je statistika, ki jo beležijo na mestni občini.
Projekt omogoča organiziran prevzem in razdeljevanje hrane pred iztekom roka uporabnosti, ki bi jo sicer trgovci zavrgli. Prostovoljci vsakodnevno, tudi med konci tedna in prazniki, prevzemajo hrano po zaprtju trgovin ter jo razdeljujejo socialno ranljivim posameznikom in družinam. V lanskem letu so prostovoljci za zbiranje donirane hrane opravili več kot 2.500 ur, za čiščenje, pripravo in razdeljevanje hrane skoraj 3.100 ur, za administrativna dela in analize pa približno 500 ur. Hrano donirajo lokalne trgovine: Mercator center Velenje, Interspar Selo, HM Spar Velenjka, HM Spar Velenje, Hofer Pesje, Hofer Selo, Hrustljava skušnjava in Lidl. “V letu 2024 je bilo v izvajanje projekta skupaj z nami aktivno vključenih 7 partnerjev: Lions klub Velenje, Rotary klub Velenje, skupina Strokovni svet za socialna in zdravstvena vprašanja Socialnih demokratov Velenje, Rdeči križ Velenje, Društvo upokojencev Velenje, Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline in Društvo invalidov Konovo. Projekt Donirana hrana je med občani Velenja izjemno dobro sprejet, zato bodo prostovoljci v sodelovanju z lokalno skupnostjo z njim nadaljevali tudi v prihodnje,” sporočajo z mestne občine.
