Vlada je potrdila predlog novele zakona o tujcih in ga po nujnem zakonodajnem postopku poslala v nadaljnjo obravnavo v DZ. Nujni postopek je po oceni ministrstva nujen tudi zato, ker se konec aprila začnejo uporabljati spremenjene določbe o financiranju programov učenja slovenskega jezika. Predlog namreč znova uvaja brezplačne tečaje slovenščine za vse kategorije tujcev, ki so bili do brezplačnih tečajev slovenskega jezika upravičeni pred sprejemom zadnje novele tega zakona.
Pripombe na predlog so dale tudi mestne občine prek svojega združenja (ZMOS). Kot je povedal predsednik združenja in velenjski župan Peter Dermol, je bila sporna pri vseh občinah predvsem dikcija, da za tuje državljane ni več potrebno osnovno znanje slovenskega jezika. »Temu smo oporekali, pozdravili pa smo odločitev v osnutku zakona, da se zagotovijo finančna sredstva za brezplačne tečaje slovenskega jezika. Vlada je prisluhnila pobudam mestnih občin, da bo potrebno znanje slovenskega jezika na osnovni ravni. Nekaj smo torej dosegli, še vedno pa se zavzemamo za to, da se sistem integracije tujcev v naše okolje podrobneje uredi in da nismo lokalne skupnosti prepuščene same sebi. Tisti, ki pride v naše okolje, mora skozi proces osnovne integracije, usvojiti način življenja, spoznati javne institucije … V nasprotnem primeru trpimo eni in drugi,« je dejal župan.
Lani se je na velenjski upravni enoti prijavilo 5000 tujcev. Ogromna številka, kako jo komentira župan? »Vse analize kažejo, da je število tujcev v porastu, kar je logično glede na stanje na trgu dela, kjer primanjkuje delavcev. Pozitivno je, da je naše gospodarsko okolje zanimivo za tuje delavce in se tu zaposlujejo, delodajalci dobijo kader, slaba stran pa je, da to povzroča težave na stanovanjskem področju, v integraciji … S temi izzivi se moramo kosati in pri tem imeti v mislih gospodarski razvoj občine,« je še dejal Dermol.