Po podatkih obdobne raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Občini Šmartno ob Paki 17,5 odstotka oseb, starih od 15 do 64 let, ki so v življenju že kdaj uporabile marihuano ali hašiš. V Občini Šoštanj je delež nekoliko nižji (16,4 odstotka) v Mestni občini Velenje pa je delež uporabnikov marihuane ali hašiša kadarkoli v življenju najnižji izmed občin Šaleške doline (14,9 odstotka). Razširjenost uporabe konoplje kadarkoli v življenju je v vseh treh občinah primerljiva s povprečjem Slovenije. Podatki so pridobljeni iz obdobne raziskave za leto 2018.
Konoplja je najbolj razširjena prepovedana droga
Zdravnica Anja Strmšek z območne enote NIJZ v Celju pojasni, da je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga, ki se uporablja večinoma v obliki zdrobljenih posušenih cvetov oziroma listov (marihuana) kot konopljina smola (hašiš) ali kot hašiševo olje.
»Vsebuje več kot 100 različnih kanabinoidov, med njimi CBD, ki je brez psihoaktivnih učinkov, in THC, ki zaradi psihoaktivnega učinka povzroča zasvojenost in druga tveganja za zdravje. Vsebnost THC v pripravkih iz konoplje narašča, s tem pa se povečuje tudi tveganje za zdravje uporabnikov. Po uporabi konoplje med mladostniki se žal uvrščamo nad povprečje Evrope. V letu 2020 je 45,2 odstotka slovenskih dijakov, starih 18 let, poročalo, da so že kdaj v življenju uporabili konopljo. Neugodno stanje lahko v precejšnji meri pripišemo lahki dostopnosti konoplje v Sloveniji ter podcenjevanju nevarnosti, ki jih prinaša redna uporaba. Uporaba konoplje je vse bolj razširjena tudi med odraslimi prebivalci Slovenije,« pove specializantka javnega zdravja.
Škodljive in dolgoročne negativne posledice uporabe konoplje
Z uporabo konoplje so povezane številne škodljive takojšnje in dolgoročne negativne posledice. Že pri prvi uporabi lahko uporabnik doživlja tesnobnost in paniko, če po uporabi konoplje sede za volan, pa ima dvakrat povečano tveganje za prometno nesrečo. Resnejše dolgoročne škodljive posledice redne uporabe konoplje so zasvojenost, kronični bronhitis, slabša učna uspešnost, večja verjetnost uporabe drugih prepovedanih drog in težave v duševnem zdravju, kot so depresija, samomorilne misli ter psihotične motnje.
Pri zgodnjem pričetku uporabe konoplje je tveganje za razvoj dolgotrajnih škodljivih posledic večje. Z uporabo konoplje sta povezana tudi tvegano spolno vedenje in nezaželen spolni odnos. Kako pomembna je preventiva? »Pri prizadevanjih za zmanjševanje razširjenosti uporabe konoplje je treba izvajati učinkovite preventivne aktivnosti v različnih okoljih in med različnimi skupinami prebivalstva.
Eden izmed dokazano učinkovitih programov družinske preventive na področju psihoaktivnih snovi je trening starševstva Neverjetna leta. Vzgoja lahko deluje varovalno v smeri preprečevanja uporabe konoplje in drugih psihoaktivnih snovi. Za takšen slog vzgoje so značilni toplina v odnosih, medsebojna povezanost, zanimanje za otrokovo počutje, pa tudi jasna in trdna pravila, ki jih starši jasno komunicirajo in imajo primeren nadzor nad tem, s kom se otrok druži in kje se nahaja. V okviru družine se otroci naučijo pomembnih stvari, kot so skrb za zdrav življenjski slog, primeren način sporazumevanja z drugimi ter kako se spopadati z razočaranji. Eden od pomembnejših varovalnih dejavnikov pred uporabo konoplje pa je tudi pozitiven odnos med učencem in učiteljem. Pozitivna šolska klima je dodatna opora, ki jo mladostnik potrebuje poleg tiste, ki mu jo daje družina,« zaključi specializantka javnega zdravja Anja Strmšek z bmočne enote NIJZ v Celju.