Slovenska pustna kulinarična tradicija je zelo bogata in obsega mnogo več kot le krofe in miške. Pust je bil v preteklosti, ko še niso imeli hladilnikov, tisti mejnik, ko je bilo marsikaj iz domače shrambe treba porabiti. Nekatere so danes skoraj pozabljene, druge so stalnica zimskih jedilnikov, vsem pa je skupno, da so, kot se za pust spodobi, mastne.
Težka hrana v izobilju
Pustovanje je že nekdaj znano po obloženih mizah in težki hrani. Za pustni čas velja, da mora omenjene hrane biti v izobilju, zato pustni nedelji rečejo tudi mastna nedelja. Tradicionalna pustna pojedina je pestra, saj se po kulinaričnem izročilu na naših mizah pogosto najdejo ocvirkove potice ali špehovke, žlikrofi, kislo zelje, svinjsko suho meso in seveda slastni pustni krofi. Zdaj še imate čas, da se odločite, katera slaščica je najprimernejša za vas in vašo družino. Ponujamo vam nekaj namigov, za slovenske, tradicionalne jedi, ki vam bodo gotovo v pomoč pri odločitvi.
Ocvirkovka, nekdaj glavna pustna jed Slovenije
Ocvirkovka ali ocvirkova potica je še do nedavnega veljala za »glavno« pustno jed Slovenije, dokler je zaradi globalizacije niso preglasili krofi. V zimskem času so imele gospodinje zaradi kolin na voljo veliko ocvirkov, ki so jih uporabile za tako imenovano ocvirkovo potico, ki se je v vsakem kraju pripravljala nekoliko drugače. Ob njej so običajno postregli kislo zelje ali repo. Kako pa pripravimo manjše, ocvirkove pogačice?
Za 12 oseb potrebujemo:
- 30 g svežega kvasa
- mleko po potrebi (od 1,5 do 2 dl)
- 1 žlička sladkorja
- 500 g moke (pol ostre, pol gladke)
- 50 g mehke svinjske masti
- 4 žlice kisle smetane
- 2 rumenjaka
- 1 žlička soli
- 250 g ocvirkov
- poper (beli ali črni)
Premaz
- 1 rumenjak
- 2 žlici mleka
Postopek:
V mlačno mleko nadrobimo kvas. Dodamo žlico moke in sladkor ter sestavine gladko razmešamo. Vzhajamo 10 minut. V večjo skledo stresemo moko in na sredini naredimo jamico, v katero dodamo kislo smetano, rumenjake in zmehčano mast. Po robu potrosimo sol. Ko kvasec vzhaja, ga vlijemo v jamico k ostalim sestavinam. Sestavine v skledi s čistimi rokami zgnetemo v povsem gladko, a nekoliko bolj kompaktno testo. Ugneteno testo oblikujemo v kepo, ki jo položimo v naoljeno skledo, pokrijemo s čistim prtičem in pustimo, da na toplem mestu vzhaja kakšno uro.
Medtem ko testo vzhaja, ocvirke drobno zmeljemo. Testo na pomokani delovni površini razvaljamo centimeter debelo in ga premažemo z zmletimi ocvirki ter potrosimo s poprom. Pričnemo z zlaganjem. Desno stran testa prepognemo do sredine, enako naredimo tudi z levo stranjo. Nato spodnjo stran prepognemo do sredine, nazadnje pa še zgornjo stran. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati 15 minut. Postopek še dvakrat ponovimo, pri čemer testo pustimo vsakič počivati pol ure.
Vzhajano testo na pomokani delovni površini razvaljamo 2 cm debelo in iz njega s pomočjo modelčka izrežemo kroge, ki jih polagamo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Pazimo, da med posameznimi krogi pustimo malo razmaka. Pustimo, da pogačice pred peko vzhajajo 10 minut. Pečemo 20 minut v segreti pečici na 190 stopinj, da se testo zlatorjavo zapeče.
Slastni domači flancati
Flancati veljajo za eno od tipičnih pustnih jedi, zanimivo pa je, da sta njihova tradicionalna oblika in barva po regijah različni, prav tako tudi imena, ki se zanje uporabljajo. Primerni so za vse, ki ne marate preveč maščobe in precej nezahtevni za pripravo.
Za 8 oseb potrebujemo:
- 250 g moke
- 4 rumenjake
- 40 g masla
- 1 žlico sladkorja
- 1 ščepec soli
- 1 žlico ruma
- 3 žlice kisle smetane
- pol žlice limoninega soka
- 2 žlici suhega belega vina
- olje za cvrtje
- sladkor v prahu za posip
Postopek:
Moko presejemo v skledo in v sredini naredimo jamico. Dodamo na koščke narezano maslo, rumenjake, kislo smetano, sladkor, sol, rum, belo vino in limonin sok. Iz sestavin s čistimi rokami zamesimo gladko in voljno testo, ki mora biti malo bolj mehko, kot je tisto za rezance. Skledo pokrijemo s čistim prtičem in pustimo, da testo vsaj pol ure počiva. Na rahlo pomokani delovni površini testo razvaljamo 3 do 5 mm debelo. S kolescem (nožem) ga razrežemo na pravokotnike, velikosti približno 3 x 6 cm. Na sredini vsakega pravokotnika z nožem naredimo 2 do 3 zareze. Trakove pred cvrenjem med seboj prepletemo.
V segretem olju nato zlato rjavo ocvremo flancate. Lonec med cvrenjem večkrat pretresemo, da flancati lepo narastejo. Ocvrte flancate s penovko poberemo iz olja in preložimo na krožnik, ki smo ga obložili s papirnatimi brisačkami, da se odvečno olje odcedi in nato postrežemo.
Krepčilen slovenski matevž
Matevž je tradicionalna slovenska jed iz krompirja in fižola, ki jo običajno postrežemo kot prilogo, največkrat k dušenemu zelju ali dušeni repi. Je hitro in preprosto pripravljena jed, ki nas bo nasitila za dolgo časa.
Za 6 oseb potrebujemo:
- 50 dag kuhanega rjavega fižola
- 50 dag kuhanega krompirja
- 3 žlice ocvirkove masti
- 2 šalotki
- 3 stroke česna
- sol
- poper
Postopek:
Krompir skuhamo v slani vodi do mehkega in ga olupimo. Do mehkega skuhamo tudi fižol. Segrejemo ocvirkovo mast, dodamo sesekljano šalotko in prepražimo do svetlo rumene barve. Nato dodamo sesekljani česen in popražimo, da zadiši. Vse sestavine stresemo v večjo posodo, osolimo, popramo in vse skupaj dobro pretlačimo. Postrežemo z repo, zeljem in s pečenim mesom ali klobasami.