New York, 13. avgusta – Znanstveniki so dosegli velik napredek pri iskanju učinkovitega zdravljenja ebole, potem ko sta dve zdravili v klinični študiji občutno povečali možnosti preživetja obolelih za to virusno hemoragično mrzlico. Študija je pokazala, da bi lahko več kot 90 odstotkov okuženih preživelo, če bi jih zdravili s tema dvema zdraviloma, poroča BBC.
Študijo so začeli izvajati novembra lani v Demokratični republiki Kongo, kjer se spopadajo z velikim izbruhom virusa ebole. V njej so preizkusili štiri zdravila, nato pa so jo ustavili in sprejeli odločitev, da bodo vse prihodnje bolnike v tej afriški državi zdravili z dvema zdraviloma, ki sta se izkazali za učinkoviti, je v ponedeljek sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Zdravili REGN-EB3 in mAb114 “sta prvi, ki sta v znanstveno utemeljeni študiji jasno pokazali znatno zmanjšanje smrtnosti med ljudmi, okuženimi z virusom ebole,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal direktor ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), ki je sofinanciralo študijo, Anthony Fauci. Tudi tisti bolniki, ki so v okviru študije prejemali drugi dve zdravili, Zmapp in remdesivir, bodo lahko sedaj prejeli zdravili, ki sta učinkovitejši, je dodal.
Fauci je še pojasnil, da so nameravali v študijo zajeti 725 ljudi, a so jo ustavili, ko je v njej sodelovalo 681 ljudi, saj se je do tedaj že pokazalo, da je zdravilo REGN-EB3 doseglo kritični prag uspeha, zdravilo mAb114 pa ni veliko zaostajalo. Doslej so analizirali podatke o 499 izmed 681 sodelujočih v študiji.
V tej skupini se je smrtnost pri tistih, ki so jih zdravili z REGN-EB3, zmanjšala na 29 odstotkov, pri tistih, ki so jih zdravili z mAb114, pa na 34 odstotkov. V populaciji, ki ni zdravljena, je smrtnost med 60 in 67 odstotkov. Pri tistih, ki so jih v študiji zdravili s sedaj opuščenima zdraviloma, pa je bila smrtnost 49 oz. 53 odstotkov, je povedal Fauci.
Zdravili REGN-EB3 in mAb114 sta monoklonski protitelesi, ki se vežeta na glikoprotein virusa ebole in nevtralizirata njegovo sposobnost, da okuži druge celice. Kot je še povedal Fauci, bodo dokončno analizo podatkov, tudi o bolnikih, ki jih še niso preučili, predložili konec septembra ali v začetku oktobra, potem pa bodo celotne ugotovitve objavljene tudi v ustrezni znanstveni publikaciji.
Pri WHO, NIH in v Demokratični republiki Kongo so ob objavi ugotovitev pohvalili izjemno ekipo posameznikov, ki je študijo izvajala v skrajno težavnih razmerah, kot tudi bolnike in njihove svojce.
Virus ebole se širi z neposrednim stikom s telesnimi tekočinami okuženega ali že umrlega, pa tudi s krvjo, telesnimi tekočinami ali tkivi okuženih netopirjev ali primatov. Simptomi vključujejo vročino, mišične krče, utrujenost, bruhanje, hud glavobol, šibkost, diarejo, bolečino v trebuhu ali nepojasnjene krvavitve, pojavijo pa se v 21 dneh po stiku z virusom.
Za ebolo trenutno ni niti cepiva niti še odobrenega zdravila, zato ključno ostaja preprečevanje bolezni, spominja nemška tiskovna agencija dpa. Kot navaja AFP, trenutno preučujejo tudi več morebitnih cepiv.
Na vzhodu DR Kongo je od zadnjega izbruha ebole avgusta lani umrlo več kot 1800 ljudi, skupaj pa so doslej zabeležili skoraj 2800 primerov te bolezni, kažejo podatki WHO. Pred mesecem dni so izbruh te smrtonosne bolezni v DR Kongo razglasili za globalno zdravstveno izredno stanje. (STA)