Velenjsko jezero in njegova obala, Vista in širša okolica so v soboto vrveli od dogajanja in ljudi. Poleg tistih, ki so prišli uživat na soncu in v rekreaciji v naravi, se je na jezeru odvijalo tekmovanje daljinsko vodenih čolnov Naviga, na dvorišču Viste pa tradicionalno, že 26. srečanje obvodnih krajev Slovenije. Glavni organizator je bila Turistična zveza Slovenije ob pomoči vseh društev v sklopu Turistične zveze Velenje, Regijske turistične zveze SAŠKA ob podpori MO Velenje in Zavoda za turizem ŠD. Prijavljenih je bilo več kot 300 obiskovalcev iz 21 krajev.
Marija Brložnik, sekretarka Turistične zveze Velenje, je predstavila vsebino: »Enkrat na leto se dobimo, organiziramo strokovni posvet o vodi – letos je bil naslov Razvoj trajnostnega turizma ob umetnih jezerih, nato pa goste povabimo na izlete v okolico. Izvedeli so zgodbo potopljene vasi Škale, obiskali zeliščni vrt na Grilovi domačiji v Vinski Gori, sprehodili so se od Lamperčka do Blažiša, v Šaleku pa so prisluhnili zgodbi tega gradu. Po ogledu Velenja smo zaključili srečanje v Vinski Gori.«
Jezera so občutljivi ekosistemi
Razvoj trajnostnega turizma ob umetnih jezerih so vsak s svojega vidika predstavili dr. Emil Šterbenk, dolgoletni strokovni preučevalec in spremljevalec dogajanja s Šaleškimi jezeri, Dominik S. Černjak, turistični poslovnež, vpet v turistično ponudbo ob jezeru Jasna v Kranjski Gori in Ivarčkem jezeru pod Uršljo goro, ter Tina Belina iz Zavoda za turizem Šaleške doline, o razvoju turizma ob Velenjskem jezeru in ponudbi v prihajajoči poletni sezoni.
Emil Šterbenk je orisal nastanek in razvoj Šaleških jezer. Kot je iskreno dejal, so bila ob nastajanju rezervoar za odpadno vodo. »To smo konec 80. let prejšnjega stoletja vsi skupaj odpravili in potem so se začela druga obremenjevanja,« je dejal in opozoril: »Z jezeri moramo pazljivo ravnati, ker so to zelo občutljivi ekosistemi. Danes so Šaleška jezera v dobrem stanju, kar zadeva kopalno vodo. Pred dvajsetimi leti je malo Slovencev vedelo, da imamo v Šaleški dolini jezera. Takoj ko je bila urejena infrastruktura in turistična ponudba, pa se je začel skokovit razvoj, množični turizem. Zato je razvoj treba usmerjati tako, da se vsi deležniki, ki se na jezerih pojavljajo, dogovorijo za smer razvoja.«
Množični turizem je lahko tudi zelen
»Turisti si na eni strani želijo miru, neokrnjeno naravo, pristen stik z živalmi, na drugi strani pa pestro dogajanje – zabavo, koncerte, športne aktivnosti in atraktivne dogodke,« je dejala Tina Belina, ki meni, da to v Šaleški dolini organizatorji turizma zagotavljajo. Zavod za turizem je s svojo info točko prvi stik turista z območjem, v sodelovanju z različnimi strokovnjaki se trudijo razvijati trajnostni turizem.
»Želimo, da je velenjska plaža družinam prijazna, da ponujamo lokalno kulinariko, uredimo ravnanje z odpadki in uporabljamo mi in obiskovalci čim več naravnih materialov. Načrtov ob Velenjski plaži je še veliko, kratkoročnih in dolgoročnih. Preuredili bomo parkirišče in ga omejili na 300 parkirnih mest, namestili pitnike, zasadili drevesa za več sence, ponudili več ležalnikov, poskrbeli za dostop v vodo za gibalno ovirane osebe.«