V središče postavimo pametne ljudi, ne pametnih naprav

V Knjižnici Velenje so v sodelovanju z Rotary klubom Velenje gostili priznanega antropologa in predavatelja, dr. Dana Podjeda. Ta se raziskovalno že več leta posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami ter sodeluje pri razvoju ljudem in okolju prijaznih rešitev.

 Realni svet je postal virtualni

»Preobražamo se v bitja med štirimi stenami, ki postajajo sedentarna, vse bolj podobna koralam kot ljudem. Čeprav se nam zdi, da smo izjemno mobilni, se vse manj premikamo,« je uvodoma dejal dr. Dan Podjed in povedano podkrepil tudi z nekaj podatki. »Odrasli preživimo pred ekranom osem do devet ur dnevno, med popolnim zaprtjem se je ta čas podaljšal na 13 ur dnevno. Če temu dodamo osem ur spanja, lahko izračunamo, da smo od tehnologije odklopljeni le tri ure dnevno. Zato pravim, da je postal svet na ekranu realen, ta, v kateremu smo zdaj, ko smo fizično tu, pa virtualen.«

 Odklop in vračanje k temeljem

Digitalne tehnologije, čeprav jim v družbenem kontekstu pripisujemo vedno več negativnih lastnosti, ki nas oddaljujejo od našega bistva, same po sebi še zdaleč niso zlo. To postanejo šele, ko naprave niso več tiste, ki služijo ljudem, temveč so ljudje tisti, ki služijo napravam. Njihov nadaljnji razvoj in način (iz)rabe določata, v katero smer nas bodo popeljale, zato je toliko bolj pomembno, da preobrazbo nadaljujemo po poti, ki v ospredje postavlja ljudi.

»Narediti moramo obrat k človeku, ga postaviti v središče razvoja, ne kot kupca, uporabnika ali stranko – temveč kot človeka.« Podjed predlaga, da odgovora ne iščemo zgolj v digitalnih rešitvah, temveč se vrnemo k analognim.

»Analogno ni v izumiranju, ljudi vse bolj zanima. Vračajo se vinilne plošče, analogna fotografija, vidimo, da tudi knjige in knjižnice niso kar izumrle. K analogni preobrazbi lahko gremo tudi z digitalnimi rešitvami – s programi, ki poskrbijo, da smo odklopljeni.«

In prav ta odklop je ključnega pomena, da se ne ujemamo nenehno v zanko, v neskončni tok informacij o tem, kaj počnejo drugi. »Imeti moramo možnost odklopa in se vrniti k temeljem. Živimo v času, ko gojimo na tisoče povezav. Obrnimo se k bližnjim, ker to so tisti ljudje, ki nam dejansko osmislijo življenje. Poglejte prednosti in slabosti tehnoloških rešitev, se spomnite, da ni vse slabo, kar je digitalno in ni vse zlato, ker je digitalno. Uporabite tisto, kar je smiselno, na način, da nas to povezuje, ne oddaljuje. Predvsem pa postavite v središče tako v zasebnem življenju kot pri delu pametne ljudi, ne samo pametnih naprav.«

Več v Našem času št. 4/23, ki je izšel 26. januarja 2023.