V prvi vrsti ljubezen do čebel, narave, nato znanje …

Danes, 20. maja, obeležujemo svetovni dan čebel, ki je bil razglašen prav na pobudo Slovenskih čebelarjev. O čebelarjenju in čebelah, smo se pogovarjali s Tomažem Lesnjakom, predsednikom Čebelarske zveze Saša, vzrediteljem matic kranjske sivke in senzoričnim preizkuševalcem medu.

Čebelarska zveza Saša deluje od leta 2006 in združuje več kot 400 čebelarjev Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Ti čebelarijo s 5000 do 6000 čebeljimi družinami, ob normalnih letinah pa pridelajo približno 10 ton kakovostnega medu na leto. Večina čebelari z AŽ panji, mlajši se zaradi manjših vlaganj raje odločajo za nakladne panje, pravi Tomaž Lesnjak iz Šmartna ob Paki – predsednik omenjene zveze, vzreditelj matic kranjske sivke, mentor mladim čebelarjem, senzorični preizkuševalec medu, skrbnik edine plemenilne postaje za čebele matice v Sloveniji v Lučah.

20. maj je svetovni dan čebel. Kaj pomeni za čebelarje?

»20. maj je rojstni dan Antona Janše, prvega učitelja modernega čebelarstva na svetu. Ob razglasitvi tega dne za svetovni dan čebel smo slovenski čebelarji, ki nadaljujemo njegova prizadevanja na področju čebelarjenja, dobili potrditev, da smo na pravi poti, da smo prepoznavni v svetu. Torej je to tudi priznanje za Slovenijo. Hkrati pa menimo, da s tem ozaveščamo ljudi o pomenu vseh opraševalcev, ne samo čebel, ampak tudi čmrljev, divjih čebel. Skratka, svetovni dan čebel je pomemben za vse. Ne smemo pozabiti, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel, zato je zavedanje o tem, da brez teh majhnih in marljivih živali ni življenja, pomembno.«

Kako je čebelariti danes v primerjavi s časi, ko ste začeli vi?

»V dobrih 20 letih svojega čebelarjenja bistvenih razlik nisem zaznal. Imamo pa, na srečo, danes čebelarji precej več znanja, kot so ga imeli ti pred drugo svetovno vojno, zlasti pa po njej, do začetka 80 let. Takrat se je pri nas razširil zajedalec čebel – varoja in povzročil prelomnico v čebelarjenju. Temu se je morala prilagoditi tehnologija, predvsem pa vedenje o čebelah in o vsem, kar je povezano z njimi. Čeprav imamo znanja veliko, še vedno ne vemo vsega.«

Kakšen je položaj čebelarstva v Sloveniji in konkretno v regiji Saša?

»V regiji zelo dobro sodelujemo z lokalnim prebivalstvom in lokalnimi skupnostmi. Veliko nam pomagajo tudi finančno. Država je v zadnjih letih veliko naredila pri promociji čebelarstva, sprejela zakone in pravila. Naša močna Čebelarska zveza Slovenije si skupaj z njo prizadeva za doseganje skupnih ciljev. Lani, ko je bila letina glede pridelave medu katastrofalna, nam je država priskočila na pomoč s subvencijami, tako kot kmetom v primeru naravnih nesreč.«

Zadnja štiri leta beležite slabe letine. Kako kaže letos?

»Sploh lanska je bila katastrofalna. Za letošnjo vsaj za zdaj kaže, da bo ena boljših. Verjetno so ljudje sami opazili, da je sadno drevje res lepo cvetelo. Zdaj, ko so češnje odcvetele, so nastanki sadežev na drevesih. Dobro kaže v prihodnjih dneh za javor, malo slabše so napovedi za smreko, ki je za naše področje kar pomembna. Upamo, da se bodo razvili nekateri povzročitelji medenja, ki bodo pripomogli k temu, da bomo lahko točili gozdni med. Če bo vreme še naprej sodelovalo, bi bila lahko letina taka, da nam bo malo poplačala trud zadnjih 4 let in nam omogočila povzpeti se na zeleno vejo.«