Velenje je leta 1959 kot prvo mesto v tedanji Jugoslaviji zgradilo sistem daljinskega ogrevanja. Danes je to drugi največji takšen sistem v Sloveniji, ogreva pa 40.000 prebivalcev Velenja in Šoštanja. Danes sta obe občini pred dvema ključnim izzivoma: eden je povezan z nadomestnimi delovnimi mesti, drugi pa je preobrazba sistema daljinskega ogrevanja, ki ga narekujejo tako spremembe v družbi, tehnologiji, normativih in potrebah.
“Ključna naloga je, da poiščemo alternativne vire toplotne oskrbe, ki bodo zanesljivi, razvojno naravnani, ekonomsko vzdržni in okoljsko sprejemljivi,” je dejal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol ob podpisu Krovnega sporazuma o sodelovanju na področju povezovanja sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem. Sopodpisnika 15. marca sta bila župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktor področja za strateške inovacije družbe ELES mag. Uroš Salobir.
Zavezali so se, da bodo skupaj pripravili projekte, ki bodo omogočali prestrukturiranje doline v skladu z zeleno preobrazbo – izvajali nove raziskovalne projekte, podprli inovativnost, vključili lokalno gospodarstvo in izvedli preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, ki bo najbolj ugodna za uporabnike.
“Takšnega infrastrukturnega projekta v Šaleški dolini že dolgo ni bilo in se zavedamo, da na tem področju potrebujemo partnerje, strokovnjake. Zato smo stopili v partnerstvo z družbo Eles. Svoj del naloge pa bomo morali opraviti tudi sami – znižati temperaturni režim s 120 stopinj na 60 do 80 stopinj ter zmanjšati potratno rabo toplotne energije, saj v Šaleški dolini porabimo dvakrat več toplotne energije kot drugje. Preden bomo prišli do projektnih rešitev bo treba tudi energetsko sanirati stavbe,” je poudaril velenjski župan Peter Dermol.