V Mladinskem centru Velenje do sobote, 5. marca, vsak dan med 10. in 18. uro poteka humanitarna akcija za pomoč Ukrajini. Po besedah Andreja Cernjaka so prvi odzivi pozitivni, najbolj potrebujejo hrano, svetilke, baterije, spalne vreče, otroško hrano in tudi komplete prve pomoči.
Ljudje pa prinašajo vse od oblačil, obutve, tudi suho hrano. V centru deluje ekipa udarnikov – prostovoljcev MC, z veseljem pa so priskočile na pomoč Ukrajinke, ki živijo v Velenju.
-
- Daria Tylna
-
- Mama Elena in Olga
-
- Larisa-Kocman, Sofya-Markovych, Leja
Sofya Markovych živi v Velenju 10 let. »V Ukrajini imam družino, prijatelje, očeta, babico, dedija, strica. Imam stik z njimi in hvala Telekomu in Telemachu, da sta nam omogočila brezplačne klice v Ukrajino, kajti pogovor prek interneta je slabši. Moji sorodniki čakajo vsak dan, kaj se bo zgodilo. Nazadnje smo se videli maja lani, urejala pa sem si vozovnico za 19. marec, a zdaj to ni mogoče. Priključila sem se tej akciji, ker pomoč potrebujejo vsi prebivalci Ukrajine. Takšnega odziva nismo pričakovali. Ljudje prinašajo veliko stvari, potrebujemo pa tudi prostovoljce za pomoč pri pakiranju, pa tudi kartonske škatle,« je povedala.
Daria Tylna ima prav tako veliko sorodnikov in prijateljev v Ukrajini. Brat je vojak in je trenutno v Kijevu. »Stanje je napeto, strašno, a so fantje pogumni in nam, ki smo tukaj, vlivajo upanje. Mi jih kličemo s solzami v očeh, s tremo in strahom, ker ne vemo, kaj se dogaja, oni pa nas podpirajo. Pozitivni so, nasmejani, se zahvaljujejo za vso materialno in moralno podporo. Pošiljamo jim fotografije, kaj delamo za njih. Nas skrbi za sorodnike, ki se morajo skrivati v zakloniščih oziroma ne vemo, kaj je z njimi in kakšna je situacija, saj smo v slabših stikih. Paniko in sentimentalnost moramo dati na stran, lahko se le zberemo in pomagamo. Pomoč bo šla otrokom, mamam, v vojašnice – vsem.
Olga, ki živi v Sloveniji 14 let, se je včeraj srečna objela svojo mamo Eleno, ki je brez vse prtljage z vnukinjo prestopila mejo iz Ukrajine na Madžarsko, nato pa je prek Poljske prišla do Slovenije. Starejša hči je ostala v Ukrajini, eno hčerko ima na Poljskem, sina pa v Nemčiji.«
Zahvaljujemo se podjetju ESOtech in gospodu častnemu konzulu Robertu Hudourniku za hitro akcijo. Vsem prebivalcem v vseh mestih Slovenije se iz srca zahvaljujemo za vsakršno pomoč in podporo,« je poudarila.
