Šoštanj – Svetniki in svetnice občine Šoštanj so se na seji prejšnji teden seznanili z modelno študijo o sosežigu nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj, s čimer naj bi TEŠ, kot je na seji povedal Jože Lenart, ki je študijo predstavil, izboljševal poslovni rezultat in prispeval k razreševanju težav z odpadki v Sloveniji.
Modelna študija je pokazala, da obstajajo možnosti za sosežig premoga in goriva iz nenevarnih odpadkov v blokih pet in šest, ali bo do tega dejansko prišlo, pa bodo pokazale nadaljnje aktivnosti. Predvidoma v juliju bodo objavili javni razpis za izdelavo presoje vplivov na okolje, sledila bo izdelava idejnega projekta, priprava investicijskega programa, potrebna bo tudi sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Po najbolj optimalnih načrtih pa bi sosežig, kot je napovedal Lenart, v Tešu lahko stekel konec leta 2020. Gorivo bi bilo izdelano iz nenevarne industrijske in gospodinjske embalaže v obliki granulata v količini največ 10 odstotkov energetske vrednosti premoga oziroma skupno največ 150.000 ton goriva letno, je poudaril.
Idejna študija je zasnova, nadaljnji postopki pa bodo pokazali, ali je smer prava. Odprtih je še veliko vprašanj med drugim o tehnologiji, logistiki (transport z velikimi tovornjaki po cesti, po železnici manj verjetno), skladiščenje (popolnoma zaprti prostori), lokacija (ena od variant zahodni del deponije), izvoru goriva (v Sloveniji so med trinajstimi koncesionarji le dva ali trije taki, ki bi ga lahko zagotavljali), doziranje …
Veliko vprašanj, pomislekov, podpore, pa tudi nasprotovanj je bilo slišati na seji. Petra Radojo (SDS) je denimo zanimalo, kje in kako bo potekalo ločevanje surovin, primernih za sosežig, kdo bodo pripravljavci surovine, kako bo urejeno skladiščenje …
Eni proti, eni za
Bojana Žnider (SD) pa je ob predstavitvi modelne študije jasno poudarila, da želijo biti v Šoštanju seznanjeni z vsako, še tako majhno podrobnostjo, povezano s to namero in je kakršnemu koli sosežigu odpadkov odločno nasprotovala: »Komaj se bomo okoliški prebivalci po dolgih letih končno rešili smradu iz premogovniškega jaška, pa tole! Krajani, ki živimo v neposredni bližini objekta, temu odločno nasprotujemo. TEŠ je bil zgrajen za pridobivanje električne energije iz lignita, ne za pridobivanje iz rjavega premoga in ne za sosežig odpadkov … Prišel je čas, ko se moramo Šoštanjčani bolj odločno postaviti zase. Moti me, da sežigalnica v prvi vrsti pomeni prihodek, šele nato nadomestitev lignita in več energije … Problem tresenja tal, osenčenost in drugo pa zdaj ni več pomembno. Zdaj so pomembni odpadki, ki pomenijo prihodek. Najpomembnejše bi moralo biti zdravje ljudi in ne kapital,« je dejala in poudarila, da je dolžnost svetnic in svetnikov, da naredijo vse za dobrobit občank in občanov, da dosežejo dolgoročni dogovor z državo in lastniki obeh podjetij. »Nekoč, ko bodo premogovnik zaprli in bo termoelektrarna ugasnila, bomo mi, naši otroci in vnuki tisti, ki bomo še naprej živeli v takrat že skoraj potopljeni in sedaj še od sosežiga odpadkov uničeni dolini.«
Drugače pa je razmišljala svetnica mag. Judita Čas Krneža (SDS). Dejala je, da so sežigalnice vedno bolj vroča tema, saj je odpadkov vse več. »Sosežigalnica torej da, a pod točno določenimi pogoji, neodvisnim monitoringom in za primerno odškodnino.«