Stečajni postopek Vegrada se končuje

Ob začetku stečajnega postopka podjetja Vegrad je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala terjatve v vrednosti okoli 400 milijonov evrov. Od tega je dobrih 10 milijonov terjatev priznanih zaposlenim. »Bistvo tega postopka je v tem, da je bilo praktično vse premoženje zastavljeno tako, da je večina izkupička od prodaje premoženja šla za poplačilo stroškov, preostali del pa ločitvenim upnikom – predvsem so to banke. Doslej opravljenih delitev od te posebne razdelitvene mase, to se pravi mase od premoženja, ki je bilo zastavljeno, je bilo za približno milijon evrov.«

Nekaj premoženja prodanega, nekaj ga še čaka

Na dan začetka stečaja je bila vrednost premoženja ocenjena na 20 milijonov evrov, a se je med prodajo izkazalo, »da ta ni potekala tako, kot smo si želeli. Na to je malo vplivalo dejstvo, da za prodajo premoženja niso ravno najboljši časi. Vsaj po letu 2010 je ponudba premoženja velika, povpraševanje pa manjše. Zadevo pa je dodatno otežilo dejstvo, da Vegrad ni imel ravno atraktivnih nepremičnin na nekih zanimivih lokacijah, zato smo premoženje, ki ga imamo, prodali na peti ali šesti dražbi po bistveni nižji ceni, kot je bilo ocenjeno,« je povedala stečajna upraviteljica.

V Velenju je podjetje imelo štiri lokacije. Nova uprava in kompleks Selo Paka nista bila več last stečajnega dolžnika, saj so bile že lizing pogodbe, sklenjene na način sell and lease back (prodaj in vzemi v najem). »Plastiki Skaza pa smo prodali osrednji del Selo Paka, kjer se bo očitno odvijala proizvodna dejavnost. Veseli smo bili, da se je našel kupec iz lokalnega okolja. Ocenjujemo, da bo podjetje na tem območju širilo svojo do sedaj uspešno dejavnost.«

Tretjino premoženja še imajo. Gre za kompleks zemljišč v Ljubljani, s prodajo katerih po petih letih stečaja še ne morejo začeti, ker za te nepremičnine že od leta 2008 potka sodni spor. »Pozivamo k prednostni obravnavi te zadeve, ker imamo interesente za nakup, a dokler sodni spor teče, s prodajo ne moremo začeti,« pojasnjuje.

Delavci še čakajo na poplačilo

V času stečaja Vegrada je bilo zaposlenih še okrog 570 ljudi, podjetje pa je dolžno več kot tisoč delavcem. »Vegrad že nekaj časa pred stečajem ni izplačeval plač. Ljudje so sicer odhajali, a svojo terjatev v stečaju prijavili, zato je tudi znesek tako nenormalno visok. Gre torej za neizplačane plače in odpravnine tako tistim, ki so odšli pred stečajem kot tistim, ki so šli po njem, tu so poškodbe pri delu, materialna nadomestila, prevozi, potni stroški,« našteva Grilova. Del dolga so tisti, ki so na dan začetka stečaja še bili zaposleni, prejeli od jamstvenega in preživninskega sklada, ki nekako nadomesti izplačilo, potem pa sklad stopi v položaj teh terjatev. »Žal pri poplačilu delavcev ne bo prišlo do večjega zneska. Poplačevali bomo samo stroške tako zaposlenim kot dobaviteljem iz naslova prisilne poravnave, ki je trajala od 1. septembra leta 2010 do začetka stečaja 6. oktobra istega leta. Poplačilo je predvideno letos spomladi. Ker so zaposleni pretežni del plače za september leta 2010 dobili že od jamstvenega sklada, poplačila ne bodo posebej visoka.« Strošek prisilne poravnave, vezan na plače, je 900 tisoč evrov, od tega pa 465 tisoč prejme sklad, ki je založil delavcem in jim kmalu po začetku stečaja izplačal del terjatve do Vegrada.

Stečaj naj bi zaključili do konca prihodnjega leta

Alenka Gril upa, da bodo pravde zaključili do sredine prihodnjega leta. »Želim si tudi bolj aktivno sodelovanje upnikov. Imamo več kot 500 upnikov, ki so v stečaju prijavili izločitvene zahtevke. To pomeni, da so ugotovili, da je bilo stanovanje, ki so ga kupili od Vegrada, na dan začetka stečaja v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot last podjetja. Dobro smo organizirali, kako je treba urediti vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. To se še vedno lahko uredi pri notarki Frančiški Persea Cetin v Velenju. Ugotavljamo pa, da veliko upnikov, ki jim je bil izločitveni zahtevek priznan, ni uredilo vpisa v zemljiški knjigi. Tam je še vedno vpisan Vegrad, kar nam otežuje zaključek stečajnega postopka. Zato upnike pozivam, naj uredijo vpis lastninske pravice za svoje nepremičnine.« Sicer pa upniki čakajo, da bodo ob zaključku stečaja od države dobili vsaj vračilo DDV-ja za terjatve, ki v stečaju Vegrada ne bodo poplačane.