S krajinsko arhitektko Sašo Piano smo se pogovarjali o drevesih. Zato, ker jih je na Krasu na površini 3500 hektarjev zgorelo nešteto, zato, ker v mestih lajšajo neznosno vročino, ki bije z betona in asfalta, in zato, ker imamo v Velenju nekaj impozantnih, velikih, odraslih dreves, ki so postala simbol mesta in zadnja leta zaščitniki prebivalcev.
O tem, ali je Velenje v primerjavi z drugimi mesti bolj ozelenjeno in kakšno je stanje dreves v mestu, je Saša Piano povedala: »Velenje je med bolj ozelenjenimi mesti. Zanimiva je primerjava med nekoč in danes. Drevesa so zrasla in dimenzija dreves se je v primerjavi s časom, ko je mesto nastajalo in so drevesa šele sadili, spremenila. Nekateri arhitekti danes menijo, da drevesa motijo kuliso modernističnega mesta, ker so prerasla objekte. Glede na to, kaj se v zadnjem času dogaja in kakšne drevesne vrste sadimo, pa bi rekla, da nazadujemo. Imeli smo in še imamo veliko velikih dreves – drevo postane Drevo z veliko začetnico, ko odraste, in takrat šele opravlja svojo funkcijo. Odrasla drevesa so izjemno dragocena. Dogaja se, da ta odrasla drevesa podirajo oziroma so nam v napoto. Pri izvajanju kakršnih koli preureditev z lahkoto podremo drevo, stavbe pa varujemo. V resnici pa stavbo postavimo v krajšem času kot drevo odraste. To bi moralo priti v našo zavest in bi velika drevesa morali varovati. Morda se bomo tega zavedeli prav zdaj, v vročinskih valih.
Obstajajo enostavni ukrepi, ki bi jih lahko sprejelo mesto, na primer pri načrtovanju parkirnih površin bi morali zahtevati, da so ozelenjena z velikimi drevesi. Pred nakupovalnimi centri so velike asfaltirane površine, vegetacija je na robovih. Razlogi za to so, da odpadlo listje jeseni zahteva čiščenje, drevesa pozimi »ovirajo« pluženje snega. Na drugi strani pa vozniki na parkiriščih pod drevesi iščejo košček sence …
Pri umeščanju dreves v prostor je treba razmišljati o tem, kakšne drevesne vrste bomo sadili, kam, kakšne razmere in koliko prostora v širino za veje in globino za korenine jim bomo omogočali.«
Kakšna je funkcija drevesa v mestu?
Najprej vnos narave v prostor, gradnik mesta v smislu oblikovanja, še najmanj je dekoracija, čeprav prebivalci vso vegetacijo jemljemo predvsem v tem smislu. Drevesa ustvarjajo mikroklimo – senca pod drevesom je drugačna kot pod platnom.
Poleg sence so tu gibanje zraka, vlaga, zadrževanje vode … Drevo rahlja prostor, je protihrupna zaščita, nabira prah iz zraka in olajša dihanje … Poleg tega je vsako drevo poseben habitat, življenjski prostor za žuželke, ptice, veverice. V podnebni krizi se čedalje bolj zavedamo številnih naravnih funkcij in koristi drevesa, v mestu pa sta seveda pomembni tudi estetska in oblikovna funkcija dreves.
Pogovor s Sašo Piano najdete v Našem času št. 31/22, ki je izšel 4. avgusta 2022.