»Kaj se je zgodilo z govorico mladih v zadnjih letih, ko so se razmere življenja spremenile? Zanimalo me je, kako so nove okoljske razmere vplivale na pogovor med najstniki. Kaj se je zgodilo, ko nismo mogli biti v stiku in se pogovarjati na štiri oči? V tem zelo težkem obdobju nam je svetovni splet priskočil na pomoč in se nam pomagal sporazumevati brez možnosti okužbe. S tem pa so prišla na plan tudi vsa socialna omrežja, ki so imela vpliv na razvijanje slenga med tem časovnim obdobjem. Govorica mladih se ves čas razvija in njene aktualne besede, ki jih uporabljamo kratek čas, se hitro izmenjujejo,« je zapisala v predstavitvi svoje raziskovalne naloge Sleng v času koronavirusa devetošolka Klara Blažka Cigler z OŠ Antona Aškerca.
»Anketirala sem učence na osnovnih šolah Velenja, za primerjavo pa sem anketirala tudi učence s Koroške. Osnovno vprašanje je bilo, kako se oni pogovarjajo in katere slengizme uporabljajo. Naredila sem 384 anket za učence 5., 6., 8. ter 9. razreda. Odzivi so bili dobri,« je povedala.
Dodana vrednost naloge za Klaro Blažko so bili učenje metodologije in obdelava podatkov, vnos v računalnik, sestava naloge oziroma poročila. Naučila se je uporabe različnih programov v računalniku, ugotovila je tudi, da je za izdelavo raziskovalne naloge potrebnega veliko časa. »Nalogo je odlično pripravila in zelo suvereno je opravila tudi predstavitev pred komisijo, kar je prav tako zelo dobra učna ura za vsakega raziskovalca,« je dodala njena mentorica, učiteljica slovenskega jezika Martina Hribernik.
Kaj pa ugotovitve? »Sleng se je v času karantene spreminjal zaradi večjega učinka angleškega jezika. Med regijama večjih razlik ni bilo zaznanih. V SMS sporočilih mladi ne pišemo stavkov, v besedah izpuščamo samostalnike, ne uporabljamo šumnikov, veliko je uporabe kratic, predvsem iz angleških besed, veliko je uporabe kletvic.
Ugotavljala sem tudi, kako so starši povezani z uporabo slenga in ugotovila, da so učencih v nižjih razredih še dokaj povezani s starši, v višjih razredih pa manj, nato pa znova več v devetem razredu, ko se morajo učenci odločati za vpis na srednjo šolo in starši znova »pridobijo« na veljavi.
Menim, da je sleng del odraščanja. Z njim se mladi izražamo v kratkih sporočilih in tudi v pogovorih. Je jezik, ki je unikaten in živ za vsako generacijo in ravno zato je tako poseben,« je sklenila.