Vonj omamnih cvetov sivke nas pelje k morju … No, pa ne samo tja. Sivka vse pogosteje cveti tudi na domačih vrtovih in v loncih na terasah. Ta zimzelena grmičasta rastlina izvira iz arabskih dežel. Ste vedeli, da ogromne nasade sivke najdemo tudi v Šaleški dolini?
Potrebuje veliko sonca in toplote, manj pa vode
Poznamo več sort sivke, najpogosteje sadimo navadno sivko, širokolistno sivko in lavandin. Vse sivke imajo štirioglate podolgovate sivo zelene liste in drobne grozdaste vijoličaste cvetove na dolgih pecljih. Ima izjemno značilen vonj. Cveti julija in avgusta. Potrebuje veliko sonca in toplote. Kakšna pa naj bo zemlja? Dobro odcedna. Zalivajmo zmerno, da rastlina ne zgnije. Zmerno pomanjkanje vode poveča količino eteričnih olj v rastlini in rastlina lepše diši. Obrezujemo jo spomladi, najkasneje pa po cvetenju, pri tem pazimo, da ne režemo preveč pri tleh.
Grki in Rimljani so jo uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov
Sivka izvira iz arabskih dežel in je stara vsaj 2500 let. Leta 600 pr. n. št. so jo prinesli z grškega otoka Hyeres in jo razširili po vsej Evropi. Zaradi svežega vonja so jo stari Grki in Rimljani uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. Angleška kraljica Elizabeta I pa jo je uporabljala kot toaletno vodo. V srednjem veku so sivko uporabljali za preganjanje uši, od 15. stoletja naprej pa so izdelovali tudi parfum sivke. V srednjem veku so tudi domnevali, da sivka odvrne kugo. Po pripovedkah naj bi kuga prezrla srednjeveške izdelovalce rokavic, ljudje pa so to povezovali s sivko. Od takrat je veliko ljudi na kužnih območjih nosilo snop posušene sivke med oblačili ali pa so šopke sivke kurili v prostorih, da bi jih razkužili.
V Ameriko so jo pripeljali prvi priseljenci na začetku 17. stoletja. Mnogo kasneje, med prvo svetovno vojno, pa so hidrolat ali rožno vodo sivke uporabljale medicinske sestre, saj deluje antibakterijsko.
Zakaj prava sivka?
Poznamo več vrst sivk, poleg prave sivke so najbolj razširjeni še lavandini ali križanci, ki se gojijo industrijsko, zaradi veliko večje vsebnosti eteričnega olja, ki pa ima povsem druge lastnosti. Če prava sivka pomirja, vse ostale vrste sivk poživljajo. Razlog tiči v izredno visokih koncentracijah kafre, ki jo vsebujejo druge vrste sivk. Poleg tega je prava sivka edina, ki je poleg tega, da je čudovita dišavnica, tudi začimba in zelišče, zato je odlična za pripravo sirupov in jedi.
Prava sivka spada v družino ustnatic. Zraste do pol metra visoko in je polgrm z ozkimi, nasprotno nameščenimi in srebrno sivimi dlakavimi listi. Na poganjkih, ki poženejo spomladi, so listi večji in manj dlakavi. Vijoličasto modri cvetovi izgledajo kot redko klasje. Prašniki so štirje, dva daljša in dva krajša. Cveti od junija do septembra. Prava sivka raste na suhih in skalnatih območjih. V Sloveniji ne raste divje, pač pa jo gojimo. Izvira iz Sredozemlja, gojijo jo pa tudi na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike (predvsem Kalifornija) in Avstraliji (predvsem Tasmanija).
V Topolšici nasad s 6000 sadikami sivke
V hribovitem, idiličnem delu Topolšice obstaja ogromen nasad sivke, ki sta ga posadila Viktorija Maze in Alen Oderlap. »Najina pot s pravo sivko se je začela leta 2015, ko sva posadila prvih 300 pravih sivk. Danes polja sestavlja 6000 sadik. V objemu narave jih negujeva na povsem naraven način. Ročno delo, ročna žetev in vrhunska kakovost izdelka so najine prve prioritete. Posest je ekološko certificirana in popolnoma posvečena pridelavi sivke,« povesta Viktorija in Alen. Vse se je začelo s težavami s kožo.
»Ideja, da bi gojila zelišče se je porodila Alenu, ko sva iskala naravno rešitev za njegovo kožo. Pri izbiri rastline sva iskala takšno, ki bi dobro uspevala pri nas in bi imela kar največ pozitivnih učinkovin. Kmalu sva spoznala, da bo prava izbira prav prava sivka (Lavandula Angustifolia). Po prvih izdelkih, ki sva jih izdelala zase, sva jih razdelila še med prijatelje in znance, ti so bili nad izdelki navdušeni, zato sva že začela razmišljati o širitvi, tako se je nasad postopoma povečal na danes kar 6000 sivk,« pravita.