Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje

Junij ali rožnik je mesec, ko travniki in polja zacvetijo s tisočerimi rožami. Ime je dobil po rimski boginji neba − Junoni, ženi vsemogočnega Jupitra. Junij je šesti v letu po Gregorijanskem koledarju in šteje 30 dni. Zagotovo ga imajo radi učenci, saj se ob koncu meseca začnejo najdaljše počitnice, ki trajajo vse do konca avgusta.

Rožnik prinaša veselje, srečo in navdušenje. Združuje ljudi, do poletnega solsticija, 21. junija, mu vlada energija dvojčkov, ki nas pelje ven, v družbo, smo zgovorni in odprti do življenja, z rakovo energijo pa smo bolj usmerjeni na najbližje, a je to resnično čas prijetnih srečanj, klepetov in srčnih povezav. Obenem je pol leta že skoraj za nami in dobro je prevetriti želje in načrte, ki smo si jih zadali v letu 2022, in morda tudi kaj spremeniti ali drugače zastaviti.

Kateri svetniki napovedujejo vreme?

Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi. Če pa nas doleti mrzlo deževanje, to pomeni slabo za vino in panje. In če je rožnik deževen, bo viničar reven. Osmega v mesecu goduje sveti Medard, zavetnik kmetov, koscev, viničarjev in pivovarjev. Na pomoč nam priskoči pri vročici, zobobolu in blaznosti. Je priprošnjik za lepo vreme ob sušenju sena, za dobro poljsko in vinsko letino. Vendar ako na ta deži, se grozdje do brente kazi. In če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.

11. junija goduje Barnaba. Ljudski rek narekuje, da če sveti Barnaba deži, bodo jeseni grozdja polne kadi. Štiri dni za njim, 15. junija, pa praznuje sveti Vid, zaščitnik lekarnarjev, gostilničarjev, pivovarjev, vinogradnikov, mladine in domačih živali. Naši dedje so nas svarili, da če trs pred tem dnem ocvete, se dobrega vina nadejati smete. In če je dež na Vida, ječmenu ne kaže kaj prida.

Na junijsko vreme morajo biti pozorni tudi vinogradniki in čebelarji. Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje. Če pa rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka – obilno zemlja rodi.

Sneženje in zmrzal v juniju?

Na severni polobli se včasih pojavijo junijske zmrzali. Na primer, leta 1604 je Moskvo prizadelo močno sneženje. Debelina snežne odeje je dosegla koleno odraslega moškega. »Konje sem moral vpregati v sani. Vsi pridelki so bili pobiti, to je povzročilo strašno lakoto.« Ohranjeni so tudi dokumentarni podatki o hudih pozebah junija 1430 v nemškem mestu Outsburg. Pridelki in vinogradi so bili popolnoma zamrznjeni.

Porežimo rožmarin, zredčimo breskev

Junija že lahko obiramo prvo sadje, medtem ko druge rastline potrebujejo posebno nego, da bodo tudi v prihodnji sezoni dobro obrodile. Če vršičkov rožmarina ne uporabljamo v kuhinji, rastline po cvetenju močno porežemo. Če namreč pustimo rožmarin, da prosto raste, ogoli od spodaj in postane neprivlačen. Tudi močnejše obrezovanje v starejši les je na začetku poletja zelo uspešno. Grmi po pomladitveni rezi pogosto ne poženejo več. Enako velja tudi za sivko. Plodove breskve junija tako zredčimo, da na deset centimetrov dolžine poganjka ostane le en plod. Ta ukrep izboljša kakovost sadežev in preprečuje predčasno staranje breskve.

Prihaja čarobna, kresna noč

V juniju stopimo v najtoplejši letni čas. Prvi poletni dan vsako leto zabeležimo 21. junija, ko nastopi poletni solsticij. Poletje traja vse do jesenskega enakonočja, ki nastopi 23. septembra. Prvi poletni dan je dan, na katerega uživamo približno 17 ur dnevne svetlobe. In če je lepo vreme prvega dne, se kmetje letine vesele. Najsi bo lep ali ne, 21. junij je najdaljši dan v letu. Dva dni kasneje, 23. Junija, na šentjanževo, marsikje obudijo star običaj kurjenja kresov. Star pregovor pravi, da je o kresu tako dolg dan, da če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer tele. Ob kresi se dan obesi. Takrat je dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči, če se pa stegne, vanj dregne.

Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.

S praprotnim semenom se lahko pogovarjamo z živalmi

Najbolj razširjena legenda, povezana s kresno nočjo, je še vedno ta, da je to čas, ko se lahko razumemo in pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah pa postanemo celo nevidni.

Kamen junija je biser

V kolikor verjamete v moč kristalnih kamnov, je kamen junija biser, cvetlica junija pa vrtnica. Junij velja tudi za najboljši mesec za poroko, saj bi naj mladoporočencem prinašal srečo.

Slovenci praznujemo

Slovenci v juniju praznujemo dan državnosti, ki je v koledarjih zabeležen 25. junija. Obeležuje spomin na leto 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Je dela prost dan, ki letos sicer pade na soboto, a nič zato. Vzemite si čas za počitek, družino, prijatelje in predvsem za prijeten skok v poletje.