Nastopil je čas zimskega solsticija ali sončevega obrata, dan ko bo tudi koledarsko nastopila zima. Svetel dan dneva se bo začel ponovno daljšati, kar ob enem simbolizira zmago dobrega nad zlim. Letos nas je zimski solsticij pozdravil v sredo, 21. decembra, ob 22.47.
Že Stari Evropejci so se veselili sončevega obrata
Več stoletij pred Jezusovim rojstvom so nekdanji Evropejci obhajali svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Premnogi ljudje so se razveselili sončevega obrata ali zimskega solsticija, ki nastopi 21. decembra, ko je hudi del zime pojenjal in so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo sonce. V tem času leta so zaklali večino živine, da jim je pozimi ne bi bilo treba krmiti. Za mnoge je to bil edini čas v letu, ko so imeli na razpolago zaloge svežega mesa. Poleg tega je to bil tudi čas, ko je večina vina in piva, ki so ga proizvedli čez leto, fermentirala in so ga končno lahko zlili po žejnih grlih.
Za obilno letino sejemo božično žito
Božično žito imamo danes za okras v prazničnih dneh, v preteklosti pa so verovali, da bo letina v prihodnjem letu obilnejša, če bodo pred božičem posejali mlado žito. Na različnih koncih Slovenije so mlado žito različno poimenovali: na Gorenjskem »božično žito«, na Štajerskem »kaljeno žito«, na Dolenjskem »pšenička«, v Beli Krajini pa »večno življenje«. Najbolj priljubljen dan za setev božičnega žita je bil 13. december, god sv. Lucije, seveda pa je v tem tednu še čas, da ga damo v zemljo.
Pšenico posejemo v plitve okrasne posode. Pazimo, da je zemlja vlažna in da se ne izsuši. Namesto zemlje lahko uporabimo debelo plast vate, ki jo pred setvijo dobro namočimo z vodo. Postavimo ga k jaslicam, lahko pa tudi na svetlo okensko polico in ga imamo za okras, vse dokler je lepe zelene barve. V primeru, da zraste previsoko, ga porežemo na želeno višino. Lahko ga pustimo rasti vse do svečnice, 2. februarja.
Okraski z domačih piškotov so najbolj posebni
Ste vedeli, da so bili prvi okraski na božičnem drevescu rdeča jabolka – z njimi je božično drevo simboliziralo rajsko drevo. Nato so jih ljudje začeli okraševati še z raznovrstnimi okraski, ki so ponazarjali darove stvarstva – darove polj in sadovnjakov, gozdov in morja. Tradicijo okraševanja dreves ob nastopu božiča naj bi vpeljal Martin Luter. Legenda pravi, da se je nekega božičnega večera sprehajal po zasneženem gozdu, ko ga je skupinica majcenih zimzelenih dreves popolnoma prevzela s svojo lepoto. Veje, ki so bile pokrite s snegom, so se čarobno svetlikale v mesečini. Ko je prišel domov, je postavil drevesce kar v hišo, da bi čudovito doživetje lahko delil s svojimi otroki. Nato pa ga je še okrasil s svečami, ki so simbolizirale zvezdno nebo.
Okrasite jelko z unikatnimi, ročno izdelanimi okraski, morda s pečenimi piškoti, papirnatimi pentljami … Pri izbiri tematike in barv božičnih okraskov imejte v mislih, da naj te odražajo duh vaše družine.
Poljubljanje pod belo omelo zagotavlja srečo
Zima ne prinaša ravno pisanih barv, zato je zimzeleno zelenje v hladnih dneh še kako prijetno. Zimzelene bodike nam postrežejo z vpadljivo rdečimi plodovi, ki čepijo na drevesih poleg temno zelenih bleščečih bodičastih listov. Ljudje smo v božičnem času bodiko oženili z belo omelo, katere plodovi se na drevesih pojavijo ravno pred prazniki in po vrh vsega še neverjetno lepo sodijo v decembrske domove.
Poljub pod belo omelo po starem keltskem običaju zagotavlja srečo, blagostanje in večno zvestobo. Starodavni običaj postaja v zadnjih desetletjih vedno bolj priljubljen. Lepo okrašena bela omela, obešena nad vrati, niso le lep božični okrasek, ampak tudi simbol sprave in miru.
Krasitev domov je star običaj, ki je prvotno simboliziral odganjanje zlih duhov. Že dolgo časa povsod po krščanskih deželah z božičem kot njenim simbolom povezujejo tudi belo omelo. Ta, sicer parazitska rastlina, cveti ravno pozimi, že nekoč pa so ji pripisovali tudi sposobnost preprečevanja udara strele in požarov, odpirala naj bi zaprta vrata in ključavnice. V angleško govorečih državah je okrašeno belo omelo nad vrati videti povsod, pri nas pa le redko. Morda bi jo nad vrata izobesili letos?
Če se znajdeta pod omelo zaljubljenca, ki se poljubita, to napoveduje poroko, večno zvestobo in srečo v ljubezni. Menda bela omela prinaša srečo v naslednjem letu vsakomur, ki jo najde v gozdu. Vredno je poizkusiti.
Elektronska sporočila zamenjajmo s pravimi voščilnicami
Kdaj ste nazadnje z nestrpnostjo pričakovali poštarja? Na klasična pisma smo skoraj že pozabili. Zdaj imate priložnost, da s pismom razveselite svoje najdražje. Ideja božične kartice izvira iz Anglije, ko so mladi fantje vadili svoje spretnosti pisanja z ustvarjanjem božičnega voščila za svoje starše. Plemič Henry Cole pa je tisti, ki je ustvaril prvo pravo božično kartico. Ob božiču leta 1843 je bil preveč zaposlen, da bi lahko sestavil individualna božična voščila za svoje prijatelje. Zato je pri umetniku naročil ilustracijo. Kartica je prikazovala družino ob božični svečanosti, na njej pa je napisano sporočilo: »Vesel božič in srečno novo leto«.