Slovenska energetsko intenzivna podjetja so v zadnjih letih izgubila več deset milijonov evrov. Z desetletno zamudo bodo končno dobila možnost povračila sredstev, ki jih morajo vlagati v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. S tem se sedaj izenačujejo kriteriji državne pomoči pri trgovanju z emisijami toplogrednih plinov (ETS) slovenskih energetsko intenzivnih podjetij (proizvajalcev materialov) s tujimi konkurenti.
Slovenska shema, ki jo je pred nekaj več kot tednom dni odobrila Evropska komisija, in jo je sedaj slovenska vlada prenesla v uredbo, je vredna 99,15 mio evrov. Namenjena bo delnemu nadomestilu energetsko intenzivnim podjetjem za višje cene električne energije, ki so posledica višanja cen električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov med letoma 2022 in 2024. Sredstva, ki jih bodo upravičena podjetja prejela, morajo v celoti nameniti zelenemu prehodu.
Že pred več kot desetimi leti je Evropska komisija prepoznala, da uvedeno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki naj bi pripomogli k večji podnebni nevtralnosti in okoljski trajnosti Evrope, negativno vpliva na energetsko intenzivne panoge in obstaja nevarnost za selitev te proizvodnje v države izven EU z manj ambicioznimi okoljskimi cilji in nadomeščanje evropskih proizvodov z uvoženimi izdelki, ki so ogljično bolj intenzivni. Posledično je oblikovala prvo shemo s pravili dodeljevanja pomoči, omejeno na podjetja, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2. Državno pomoč, ki so jo določale takratne evropske smernice, Slovenija ni prenesla v svoj pravni red, kljub številnim pozivom GZS v imenu podjetij iz prizadetih sektorjev. S tem so se določena slovenska podjetja znašla v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi tako z evropskimi konkurenti kot s konkurenci izven EU. (Vir: GZS).