Velenje, 23. februarja – »Bil je prva rokenrol zvezda, slovenski Jim Morrison, Bob Dylan in John Lennon svojega časa, krik protesta in upora proti nasilju in krivicam,« sta o Karlu Destovniku – Kajuhu zapisala Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec. Avtorja sedmega dela iz zbirke Kajuh 100, stripovske biografije o »mladeniču iz Šoštanja, pesniku, skojevcu, komunistu, vosovcu, partizanu … in ljubimcu«, ki sta jo minuli četrtek v pogovoru z Davidom Vidmarjem Čerujem predstavila v preddverju Knjižnice Velenje.
»Kajuh in njegov kontekst oziroma njegova zgodba sta nekaj, kar se naju dotika že nekaj časa in dobila sva priložnost, da skozi strip do tega pokaževa tudi svoj odnos,« je na predstavitvi v velenjskem knjižnem hramu svojo odločitev, da pristopi k projektu, komentiral pisec, literarni urednik in soavtor več stripovskih biografij Marijan Pušavec, ki je scenarij stripa Kajuh, pesnik partizan napisal po literarni predlogi romana Prestreljene sanje avtorja Vlada Vrbiča.
»Še preden je Vrbič napisal ta roman, sem razmišljal o stripu o Kajuhu. Na srečo je potem ta roman tudi nastal in mi prihranil veliko raziskovalnega časa, ker sem predlogo dobil na pladnju. To pa sem moral nato dramatizirati, izbrati tiste ključne dogodke, ljudi in odnose med njimi, ki prispevajo k podobi Kajuha. Povedati je bilo treba, zakaj je bil Kajuh takšen, kakršen je bil, in to potem postaviti v prizore, napisati dialoge in tako naprej.« Pri pisanju scenarija je Pušavec zasledoval Kajuhovo življenjsko zgodbo, želel pa je prikazati predvsem, kako se je ta mladenič iz Šoštanja formiral kot pesnik, zato je v strip dodal tudi poezijo, ki je umanjkala v romanu.
Ilustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist, publicist in eden najbolj znanih slovenskih striparjev je tekst nadgradil in oživil z vizualno podobo, pri čemer se je naslanjal predvsem na različne fotografske in ostale dokumentarne vire. »Moj način dela je, da si veliko pomagam z dokumentacijo, vedno imam kup knjig na mizi, sploh, če gre za zgodovinski strip, kar strip o Kajuhu tudi je. Hočem, da so podobe realistične, da so tudi obleke, lokacije, zgradbe, avtomobili, orožje in vsi detajli verodostojni in da bralca popeljejo v svet, ki ni ustvarjen na hitro, ampak naštudiran, raziskan in predstavljen na realističen način. Kar zadeva upodobitve Kajuha, so bile moja osnova fotografije. Mogoče ni 100-odstotno takšen, kot je bil, je pa njegova stripovska enačica,« je povedal Smiljanić, ki si je v pomoč pri ustvarjanju in oživljanju Kajuhove podobe zamišljal tudi njegov način govora in gibanja. »Poskušal sem mu zlesti pod kožo, razumeti njegovo obnašanje, gestikulacije, obrazno mimiko in ga narediti živega za bralca. Ob tem sem ves čas lovil čustva in zgodbo in menim, da je prav to tisti presežek, ki ga lahko z vizualnim delom ponudi strip.«
Več v Našem času št. 9/2023, ki je izšel 2. marca 2023.