S plastiko je vse večji križ, saj so jo odkrili ne le v morju in v mnogih večjih živalih po svetu, ampak sedaj tudi v komarjih. Končno se je zganila tudi svetovna politika. O omejevanju plastike govorijo na vseh koncih sveta. Pri nas sta minister za okolje in prostor Simon Zajc in predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah podpisala kodeks za manj plastičnih vrečk za enkratno uporabo v slovenskih trgovinah. Trgovci, ki bodo pristopili h kodeksu, se prostovoljno zavezujejo, da na blagajnah svojih maloprodajnih mest od 1. septembra dalje potrošnikom ne bodo prodajali lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so izdelane iz originalnega granulata z debelino stene manj kot 50 mikronov, ter plastičnih nosilnih vrečk, ki vsebujejo manj kot 80 odstotkov vsebnosti reciklata.
Dovoljene bodo biorazgradljive vrečke, vrečke, ki so več kot 80-odstotno izdelane iz recikliranega materiala, ter trajnejše debelejše nosilne vrečke. Te bodo na voljo, a plačljive.
Da se da na tem področju veliko storiti tudi na hitro, dokazuje Avstralija, kjer so v vsega treh mesecih uspeli uporabo lahkih plastičnih vrečk zmanjšati za 80 odstotkov. Evropa se tu odziva bistveno počasneje. Sicer pa je morda še pomembnejši korak kot Avstralcem, uspel znanstvenikom laboratorija Berkeley, ki so naredili novo plastiko – polidiketoenamin ali PDK plastiko, ki jo je možno, kot zatrjujejo, neštetokrat reciklirati. Če je sila, se očitno da dokaj hitro narediti tisto, kar leta odlašamo.