Uradniki Ameriške centralne banke (Fed) so v tem tednu namignili, da bodo zmanjševanje nakupov vrednostnih papirjev uradno najverjetneje napovedali na novembrskem zasedanju, saj menijo, da se kažejo znaki, da del inflacije ni tako prehodne narave, kot so pričakovali. To bo prvi korak h omejitvi zadaj krepkih širitvenih denarnih politik v ZDA. Medtem pa OECD pravi, da okrevanje med državami še ostaja neenako in da je še prezgodaj, da države in centralne banke prenehajo s krepkimi podporami lastnim ekonomijam, kljub rastočim inflacijskim pritiskom. Svetovni BDP je zdaj presegel raven pred pandemijo, vendar ostajajo vrzeli v proizvodnji in zaposlovanju v mnogih državah, zlasti pri državah v razvoju, kjer so stopnje cepljena nizke. Inflacija se je v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu in v nekaterih državah v razvoju močno povečala, vendar je v številnih drugih razvitih gospodarstvih še vedno relativno nizka, kot na primer v Evropi.
Višje cene surovin in povišani svetovni stroški transporta trenutno h globalni inflaciji dodajajo 1,5, odstotka. Podpora makroekonomskih politik je še vedno potrebna, saj so kratkoročni obeti še negotovi in trgi dela si še niso opomogli. OECD tudi pravi, da je prilagodljivo denarno politiko treba ohraniti. OECD sicer pričakuje, da bo letos svetovna ekonomija zrasla za 5,7 odstotka, kar je nekoliko manj od majske napovedi pri 5,8 odstotka. Za 2022 OECD pričakuje 4,5-odstotno rast globalnega BDP.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana