Pred 3. julijem smo na pogovor povabili generalnega direktorja Skupine Premogovnik dr. Janeza Rošerja, ki je doktor znanosti s področja geotehnologije, na Premogovniku zaposlen od leta 2010.
So z rudarjenjem povezane tudi vaše korenine? Kaj vam rudarski poklic pomeni?
»Že kot otrok sem spremljal parade uniformirancev ob dnevu rudarjev in glede na to, da v moji družini ni bilo rudarjev, še s toliko večjim zanimanjem opazoval te klene može. Ta občutek ponosa in pripadnosti, ki so ju izžarevali, je name napravil močan vtis. Po končani gimnaziji sem se vpisal na študij geotehnologije in rudarstva, saj so me privlačili inženirski izzivi gradnje podzemnih objektov. Po končanem študiju se mi je ponudila priložnost, da se zaposlim v Skupini Premogovnik Velenje v programu jamomerstvo. Ko danes pogledam nazaj, sem res zadovoljen, da sem izkoristil to priložnost, saj je naše delo polno izzivov, je zahtevno, pa vendar še vedno med nami veje duh tovarištva, medsebojne pomoči in ponosa, kar so gotovo občutki, ki bogatijo in izpopolnjujejo slehernega posameznika.«
Letošnje leto je za Premogovnik zahtevno tako z vidika proizvodnje kot z vidika organiziranja dela v posebnih pogojih, globoko pod zemljo v času epidemije koronavirusa.
»V času epidemije smo svoje delo organizirali tako, da smo zagotovili nemoteno izvajanje dejavnosti, hkrati pa smo upoštevali vsa priporočila in ukrepe za organizacijo dela, ki so prispevala k zmanjšanju hitrosti širjenja virusa. Varnost zaposlenih v družbah Skupine Premogovnik Velenje je bila vedno na prvem mestu in tako je bilo tudi v izrednih razmerah. Zelo veseli smo, da nam je uspelo to zahtevno obdobje preživeti brez okužbe med zaposlenimi. Zaradi zahtevnih montan-geoloških pogojev v jami, predvsem v zadnjih dveh letih, so bile priprave odkopov dodatno otežene, zaradi česar je prihajalo do zamikov njihovega zagona. Težave s konca leta 2019 so se nadaljevale tudi letos. Zaradi tega smo v tem letu prisiljeni nekoliko zmanjšati načrtovano proizvodnjo in pričakujemo končno proizvodnjo v višini okoli 3.300.000 ton premoga.
Kako vidite prihodnost?
»Narekujeta nam jo prestrukturiranje celotne Šaleške doline in prehod v brezgoljično družbo. Obstoječa znanja želimo oblikovati v nove programe z visoko dodano vrednostjo, da bomo zagotovili delovna mesta tudi za čas, ko bo Premogovnik Velenje prenehal odkopavanje. V teku je priprava različnih strategij delovanja premogovnika, v katerih bomo določili scenarije obratovanja in dolgoročno dinamiko odkopavanja premoga, na katerih bo nadalje temeljilo načrtovanje potrebnih kadrov in investicij, vse s ciljem zagotavljanja visoke stopnje zanesljivosti pri doseganju zastavljene proizvodnje.«
Več v Našem času št. 26, ki je izšel 2. julija 2020.