Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.
Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed bolj priljubljenih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, ki ga v vseh večjih slovenskih mestih praznujejo že 133 let. Od leta 1948 je prvi maj uzakonjen tudi kot državni praznik. Že z letom 1890 se je začelo praznovanje prvega maja in sicer o takrat potekale v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu, Beljaku in Celovcu. Praznovanja pa takoj po letu 1890 niso potekala še pod vplivom socialdemokratske stranke, saj je začetek socialističnega gibanja v Sloveniji označen šele z letnico 1896. Takrat je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
1. maj se je začel z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska središča ali večji obrati, sledili pa so ji slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so se najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali so mlaje, simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili kresove in v sprevodih nosili zastave.
Ob prazniku dela
