Po tem ko sta župana velenjske in šoštanjske občine sklicala sestanek o energetski situaciji, smo na pogovor povabili Simona Lamota, predsednika sindikata SPESS Premogovnik Velenje, ki je bil med udeleženci.
Kakšno je vaše videnje stanja v šaleški energetiki, posebej v Premogovniku Velenje?
Naš sindikat in Sindikat dejavnosti energetike sta že pred leti naredila študijo, v kateri smo opozarjali, da bo na koncu načrtovani zeleni prehod račun izstavil prebivalcem in industriji, zdaj pa se je stanje v energetiki z vojno v Ukrajini pokazalo še bolj kruto. Zgodba je po mojem mnenju izredno resna. Vidimo, kakšni ukrepi se pripravljajo za celo državo. Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) je vsaj tokrat k reševanju situacije pristopilo bolj resno kot k pripravi nacionalne strategije za izstop iz premoga.
Žal se je še v Premogovniku Velenje zgodilo, da je premog težko odkopati v predelu jame, kjer sta odkopa. Montangeološki pritiski so nam preko noči uničili odkop v pripravi, na drugem so zelo težke odkopne razmere. Zaposleni delajo dan in noč … Na delovnih mestih, ki so bolj na udaru, so rudarji že precej utrujeni. Hudo je tudi to, da se ne vidi neka takojšnja rešitev. Delajo, pa ni videti izhoda iz nastale situacije, vsaj ne na kratek rok. Varnost pri delu je še vedno na prvem mestu; na varnost vpliva tudi preobremenjenost rudarjev.
Ko se je pojavila priložnost, da bi lahko z več odkopanega premoga tudi več zaslužili, je narava pokazala zobe. Vse skupaj je tudi posledica preteklih odločitev vodstva HSE in v preteklosti dogovorjena cena 2,75 €/GJ. Pred krizo in inflacijo je bila ta znosna le za najnujnejše poslovanje, predvsem za varnostne ukrepe in osnovno obnavljanje opreme. Pa še k temu smo morali dodati sredstva iz razprodaje premoženja, ki so ga ustvarjale generacije rudarjev (hotel Fiesa, Zimzelen, RGP, itd).
Hkrati pa sta v luči zelenega prehoda, vlada in MZI, vseskozi zagovarjala čim prejšnje prenehanje izkopavanja premoga. Zaradi tega HSE že nekaj let pritiskal na vodstvo Premogovnika Velenje po zmanjševanju proizvodnje in zmanjševanju števila zaposlenih. Kot sindikat smo uspeli zagotoviti t. im. mehke metode zmanjševanja zaposlenih, s spodbujanjem upokojevanja. Odpuščanj zaradi poslovnega razloga ni bilo. Vlada je sprejela letnico 2033. Menimo, da je ta letnica prehitro in ne omogoča dovolj časa za prestrukturiranje in prekvalifikacijo zaposlenih, kaj šele “pravični prehod”. Zaradi tega smo za Nacionalno strategijo in sprejeto letnico sprožili upravni spor
Končno se pojavlja razumevanje, da je treba plačati premog po realni ceni, ker ni zrasel le strošek dela, podražili so se vsi vhodni materiali, tudi za nas se je podražila električna energija …
Kakšna bi morala biti cena premoga?
Da bi poslovali nad ničlo in pri tej proizvodnji premoga, bi morala biti cena 3,8 €/GJ. Potekajo intenzivni pogovori z vsemi deležniki za dvig cene. Kot smo izvedeli, je treba za to spremeniti določila v pogodbah z EBRD, EIB, ker so bila dana poroštva države na sedanjo ceno. Morda je treba iti tudi po soglasje v parlament. Da so pogajanja o ceni v zaključni fazi, smo slišali tudi na nedavnem sestanku županov Velenja in Šoštanja o energetiki. V vsakem primeru pa mora nova pogodba omogočati rast cene premoga glede na situacijo na trgu in slediti inflaciji.
Celoten pogovor v Našem času 45, ki je izšel 10.11.2022