Najboljše koprive rastejo spomladi

Če pogledate za plot, jo boste morda celo opazili. Zeleno kraljico, z našpičenimi, jajčastimi listi. Če se je boste dotaknili, vas bo zaskelelo. Raste ob plotih, živih mejah, nasipih, ob zidovju, med grmovjem in v svetlih gozdovih. Rastlino prekrivajo žgalni laski, ki ob dotiku povzročijo pekoč občutek. Cveti med junijem in septembrom. Oprašuje jo veter, zato spada med vetrocvetke. Vas zanima za kaj vse je koristna?

Pri nas uspevata VELIKA in MALA kopriva

Najboljše koprive za nabiranje in uživanje so spomladi, ko začenjajo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče.

Na naših tleh uspevata velika in mala kopriva. Prva je za razliko od slednje trajna rastlina in ima bolj podolgovate liste, medtem ko so listi male koprive bolj okrogle oblike. Mrtve koprive z omenjenima vrstama nimajo nič skupnega in jih z njima druži le ime, ki temelji na podobnih listih.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Pri nabiranju po navadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem navadno ni težav. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Listi se uporabljajo za spodbujanje celotne telesne presnove. Tako so pomembna sestavina mnogih čajnih mešanic za zdravljenje protina in revmatskih obolenj ter žolčnih in jetrnih težav. Koprivni listi so tudi sestavni del v čajih za spomladanske ali jesenske čistilne kure.

Bogate s kalcijem in magnezijem

Pravijo, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo, in je ne bi vsebovala tudi kopriva. Izstopa predvsem po vsebnosti kalcija (vsebuje ga do petkrat toliko kot kravje mleko) in magnezija, ki ga skoraj nobena divja, kaj šele gojena rastlina nima toliko kot kopriva. V njej je približno enaka količina železa kot v špinači, ob tem pa še vrsta drugih rudnin, vključno z mikroelementi. Vsebuje več beta karotena in vitamina C kot večina gojene zelenjave in niti drugih vitaminov ji ne manjka.

Pomagajo pri težavah s prostato.

Kopriva odvaja vodo in učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, lajša revmatične in sorodne težave s sklepi, saj zmanjšuje vnetna stanja v telesu. Je tudi ena od najkoristnejših rastlin za pomoč pri težavah s povečano prostato. V sezoni rasti, ki je v primeru kopriv od zgodnje pomladi do poletja in zatem spet jeseni, nabiramo poganjke rastlin, ki jih uporabljamo sveže ali jih posušimo in smo tako s koprivami dobesedno preskrbljeni leto in dan.

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo. Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Uporabljajmo jih zmerno

Če pojemo preveč jedi s koprivami ali če jih jemo prepogosto, učinkujejo odvajalno. Kopriva je zelo ‘ognjena’ rastlina in ob redni uporabi v večjih količinah, če na primer spomladi pojemo skoraj vsak dan skodelico kuhanih kopriv, povzroča zgago in splošen presežek toplote v telesu. Podobno velja za dolgotrajno uživanje koprivnih poparkov. Zato niti s tako zdravo rastlino, kot je kopriva, ne pretiravamo. Lahko jo sicer uživamo redno, a po malem. Celo tisto, kar je najbolj koristno, lahko v presežkih škodi