Velenjčan Tadej Enci je zavezan atletiki, kjer navdušuje tako v konkurenci gluhih kot slišečih tekmovalcev. Leta 2018 je postal prvi gluhi atlet, ki je osvojil medaljo na članskem atletskem državnem prvenstvu Slovenije.
Sedemindvajsetletni član Atletskega kluba Velenje Tadej Enci se z atletiko ukvarja že vrsto let, njegova atletska pot pa se je začela v osnovni šoli, ko je na prvih šolskih tekmovanjih osvojil tudi svoje prve medalje.
Leta 2015 je na Poljskem nastopil na evropskem prvenstvu gluhih v atletiki, kjer je osvojil bronasto medaljo v teku na 400 metrov. Leto dni kasneje je v isti disciplini osvojil naslov dvoranskega evropskega prvaka. Leta 2018 pa si je na dvoranskem državnem prvenstvu Slovenije v konkurenci slišečih športnikov priboril tretje mesto v teku na 400 m in s tem postal prvi gluhi atlet, ki je osvojil medaljo na članskem atletskem državnem prvenstvu Slovenije.
Kot pravi sam, je najbolj ponosen na naslov evropskega prvaka gluhih v dvorani. »Takrat sem prvič stopil na najvišjo stopničko in občutki, ko se poplačajo vsa leta trdega dela in odrekanj, so bili fantastični.«
Pretekli mesec je tekmoval na olimpijadi gluhih v Braziliji, kjer je v teku na 400 metrov osvojil 11. mesto. Tekmoval je tudi v teku na 400 metrov z ovirami, a se mu zaradi padca ni uspelo uvrstiti v finale. »V letošnji pripravljalni sezoni sem imel ogromno težav s poškodbo ahilove tetive, zaradi česar sem treniral v precej omejenem obsegu, kar je bilo predvsem psihično zelo naporno, saj dolgo časa nisem vedel, ali bom sploh lahko nastopil v Braziliji. Na koncu se je stanje stabiliziralo, forma se je zelo hitro vzpenjala, ampak vseeno bi si želel, da bi ostalo več časa za pripravo,« je povedal Tadej Enci, ki se želi v tek za olimpijsko medaljo podati tudi na naslednji olimpijadi. »Moj največji športni cilj je osvojitev medalje na olimpijadi gluhih, naslednja priložnost za to bo čez tri leta na Japonskem.«
Trenutno ste v ciklusu tekmovanja slišečih atletov. Koliko vas na teh tekmovanjih ovira gluhota?
Na tekmovanjih slišečih se največja ovira pojavlja na štartu, saj težje slišim štarterjeva povelja in elektronsko pištolo. Ker sem po izobrazbi inženir mehatronike sem izdelal lastno štartno lučko, ki pretvarja zvočne signale v svetlobni signal in mi je v veliko pomoč na štartu. Pred tem sem se moral orientirati po ostalih atletih in bil velikokrat diskvalificiran zaradi napačnega štarta.
Kako ste prišli do ideje za štartno lučko?
Štartno lučko sem izdelal za diplomsko nalogo. Med izdelavo pa sem nato dobival vedno več idej za različne izboljšave in kako štartno lučko uporabil kot odličen pripomoček za trening. To je na koncu zelo dobro uspelo in v tej smeri imam še velike načrte, nekoč si želim zagon lastnega podjetja.
Šport zahteva ogromno predanosti, vztrajnost in discipline. Od kje črpate motivacijo?
Najboljša motivacija so dobri rezultati, saj me spodbujajo, da si želim biti še boljši in teči še hitreje. Vsak dan je nova priložnost za dober trening.
Celoten pogovor najdete v Našem času št. 25/22, ki je izšel 23. junija.