Pogovarjali smo se z energično in priljubljeno glasbenico Ireno Vrčkovnik – Vedno nasmejana pevka iz Šoštanja ima za sabo impresivno zbirko skladb in nastopov, s katerimi nas na glasbenih odrih razveseljuje že več kot tri desetletja.
Lani ste praznovali 30 let samostojne glasbene kariere. Kako ste jo obeležili in kaj vse se vam v tem času dogaja na glasbenem področju?
Kar precej se mi dogaja, lani sem s koncertom v domačem Šoštanju praznovala že omenjeno 30-letnico svojega glasbenega delovanja. Ob tem jubileju sem se odločila tudi, da bom nekatere pesmi, ki so seveda že ovekovečene, preoblekla v drug žanr oziroma v drugo instrumentalno obleko. Do zdaj mi je uspelo prirediti eno izmed svojih prvih avtorskih skladb – Polepšaj 30 let. Priredili smo tudi pesem Santa Maria, ki smo jo preoblekli v blues verzijo. Na zalogi imam še nekaj pesmi, ki bi jih želela prirediti, ampak lepo počasi, ne sme se mi muditi. Kar se tiče ostalega glasbenega delovanja, se stvari ponovno postavljajo na svoje mesto, ponovno nastopamo, tako da se vse počasi vrača na stare tirnice.
Tisti, ki vas osebno poznajo, pravijo, da ste karakter in humornost podedovali po starših. Kakšen je bil njun vpliv na vas?
Sigurno zelo velik. Ati je bil ljudski godec, ki je zabaval ogromno ljudi in preigraval na stotine porok. Ko sem dopolnila 16 let, me je povabil k sodelovanju, tako da sem lahko že kot šestnajstletnica do jutra ostajala z njim na porokah. Tudi mama je izjemno duhovita in zabavna, tako da sem to podedovala po obeh. Tudi glasbo sem dobila po obeh, oba sta bila namreč pevca, tako da lahko rečem, da sem po njiju podedovala same dobre stvari.
V svoji karieri ste sodelovali z Katera sodelovanja bi izpostavili?
Nikogar ne morem postaviti na prvo mesto, kajti z vsemi sem si res želela sodelovati. Je pa res, da sem si še kot majhna želela peti z Otom Pestnerjem, ne morem pa tudi mimo Slavka Ivančiča, ker res obožujem njegov glas.
S kom bi si želeli sodelovati v prihodnosti?
Ko poslušam in gledam nekatere glasbenike, si v glavi rečem, da bi bilo z njimi dobro sodelovati, ampak nimam točno določenega imena. Sem pa recimo res zelo uživala, ko sem šla v povsem druge vode. Na primer, ko smo z oktetom Žetev priredili pesem Breze oziroma smo naredili a capella priredbo, ki mi je zelo pri srcu. Morda bi se ponovno podala v nekaj takšnega s kakšnim kvartetom ali oktetom, ker se v teh vodah res dobro počutim.
Kakšne načrte snujete v prihodnosti?
Nikoli nisem delala prevelikih načrtov v življenju. Res je, da mora človek imeti nek cilj ali vizijo, vendar sem zadnja leta prepričana, da če človek ne pričakuje preveč, potem tudi ni razočaran, če tega ni. Sama se držim tega, da na polno živim za tu in zdaj.
Celoten intervju najdete v Našem času št. 21/22, ki je izšel 26. maja.