1. november, dan spomina na mrtve, je slovenski državni praznik in dela prost dan. Na ta dan množično obiskujemo grobove in se s cvetjem ter prižiganjem sveč poklonimo spominu na mrtve. Sprva so katoličani ta praznik praznovali 13. maja, papež Gregor IV. pa je praznik leta 835 iz 13. maja preložil na 1. november.
Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni najprej preimenovani v dan mrtvih, v dan spomina na mrtve pa se je z zakonom o praznikih preimenoval leta 1990.
V Evangeličanski cerkvi za 1. november posebnih svečanosti ali bogoslužij ne prirejajo. Se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih.
V pravoslavni cerkvi tega praznika ne praznujejo. Pri njih so umrlim posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice.
1. november ne praznujejo tudi muslimani. Svojih umrlih se spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramadama.
Praznik je v slovenskem ljudskem izročilu znan tudi kot vahti. Ob tem dnevu so nekoč otrokom in revežem na pokopališču ali pred cerkvijo delili posebne kruhke.
Množičen dan spomina
