Mlad gozd je odporen na podnebne spremembe

Matija Špacapan, pomočnik vodje poslovne enote Celje pri Slovenskih državnih gozdovih, je v Velenju skupaj s taborniki rodu Lilijski grič sodeloval pri saditvi novih dreves na območju med Škalskim in Velenjskim jezerom. Slovenski državni gozdovi se zavzemajo za celostno upravljanje z vsemi državnimi površinami, kjer je to izvedljivo. Poleg vzdrževanja obstoječih gozdov se aktivno posvečajo obnovi površin, ki same po naravni poti ne morejo okrevati. Na območjih, kjer naravne danosti ne omogočajo naravne obnove, se poslužujejo umetne obnove, predvsem s sajenjem dreves.

Razraščati se je začela robida

Razlog za to dejanje je obnova degradiranih površin, ki so zaradi staranja gozda in razraščanja robide izgubile zmožnost naravnega pomlajevanja. »Po uspešnem odstranjevanju robide smo zasadili 50 novih dreves hrasta, jelše in češnje, s čimer želimo vdahniti novo življenje temu območju in ustvariti trajnostni razvojni krog,« pojasni Špacapan.  Eden od ključnih izzivov pri obnovi so invazivne tujerodne vrste, kot je navadna barvilnica, ki izhaja iz Severne Amerike. Ta grmovnica namreč hitro preplavi območje in onemogoča domorodnim drevesom, grmovjem in zeliščem, da bi se naselila, zato je njeno odstranjevanje ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Špacapan je izpostavil povezovanje s taborniki iz Pesja, ki so izrazili željo po aktivnem sodelovanju pri saditvi dreves na območju velenjske občine. »Skupaj smo našli primerno območje in združili moči pri zasaditvi. Gozdovi namreč opravljajo različne funkcije, predvsem ekološko-socialno, kar pomeni, da so ključnega pomena za dobrobit prebivalstva, tako ljudi kot živali. Ti gozdovi, ki so izven rednega gospodarjenja, se ohranjajo v korist ekosistema, saj igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnotežja.«

Kdaj je novozasajeno drevo zrelo?

Vzpostavljanje novih gozdov in skrb za njihovo trajnostno rast sta ključni za ohranjanje naravnega okolja in spodbujanje zdravega ekosistema. Pomembno je tudi, da se upoštevajo naravne nagnjenosti posameznih drevesnih vrst ter da se zasadijo drevesa, prilagojena lokalnim razmeram in klimi. »Hitro rastoča drevesa, kot so nekateri iglavci, lahko dosežejo zrelost v približno 70 letih. Pri drevesnih vrstah, kot sta smreka in bukev, to obdobje traja od 100 let naprej, medtem ko hrasti lahko dosežejo zrelost šele po 150 letih ali celo več. Nekatera drevesa, kot so hrasti, lahko ostanejo vitalna tudi do 400 let.« Letos pri Slovenskih državnih gozdovih zaključujejo z jesensko akcijo saditve dreves, ki je pomemben korak v obnovi degradiranih območij. »Gre za trajnostno prakso, ki vključuje tudi odstranjevanje invazivnih vrst ter zasaditev avtohtonih drevesnih vrst. Naslednje leto bo potekala nova akcija obnove slovenskih gozdov na območju trim steze nad Vilo Herberstein. To območje je bilo letos v juniju prizadeto zaradi močnega vetroloma. Po ocenah bo od tam odstranjenih več kot 1.000 kubičnih metrov lesa. Akcija je ključnega pomena za obnovitev obolelih površin in vzpostavitev novih dreves,« je prepričan Špacapan.

Skupaj s temi prizadevanji se gozdarska stroka osredotoča tudi na izzive, ki jih prinašajo infrastrukturni projekti, kot je gradnja hitre ceste, kjer pride do precejšnjega podiranja dreves in s tem vpliva na gozdne ekosisteme. »Tudi zato poudarjamo potrebo po trajnostnem načrtovanju, ki upošteva varstvo okolja in ohranjanje naravnega ravnovesja.«

Novozasajeni gozd predstavlja investicijo v prihodnost

»Mlad gozd ni le lep, ampak tudi izjemno odporen na podnebne spremembe. Gozdarji poudarjamo, da niso pomembna le velika in impozantna drevesa, temveč tudi mlada drevesa, ki kažejo na obetavno prihodnost za naše zanamce. Z vzpostavitvijo novega gozda prispevamo k ohranjanju ekosistema, ki je bolj odporen na naravne nesreče, kot so vetrolomi, snegolomi in druge naravne ujme. S tem gradimo trajnostno dediščino za prihajajoče generacije.«  Zaključek letošnje akcije je le uvod v prihajajoče načrte za spomladansko saditev in pomladitev slovenskih gozdov. Cilj je vzpostaviti nov cikel rasti gozdov, ki bodo imeli pozitiven vpliv na okolje in biotsko raznovrstnost.