Aprila se je končal leto in pol trajajoči mednarodni projekt evropskega programa Erasmus+, ki je obravnaval aktualno okoljsko tematiko današnjega časa – mikroplastiko. Pri projektu so sodelovale tudi nekatere šole ŠCV in Fakulteta za varstvo okolja Velenje. Zbrali smo nekaj zanimivosti in presenetljivih podatkov o mikroplastiki.
Mikroplastiko glede na njen izvor delimo v dve večji skupini
Mikroplastiko najdemo skoraj na vsakem koraku. Primarna mikroplastika je tista, ki je v majhnih velikostih proizvedena v obliki granul, vlaken, peletov … In se namenoma uporablja za oziroma pri proizvodnji različnih izdelkov. V življenjskem ciklu izdelka se primarna mikroplastika sprošča v okolje pri rabi, uporabi, drgnjenju in pranju teh izdelkov. Sekundarna mikroplastika nastane takrat, ko večji plastični izdelek pod različnimi zunanjimi vplivi preperi oz. razpade na manjše delce.
Kje najdemo mikroplastiko doma?
Mikroplastika je namenoma dodana v številne izdelke širše uporabe, kot so npr. izdelki za osebno nego, detergenti, barve in premazi. Največkrat imajo ti delci zaradi svoje trdote abrazivni učinek, lahko pa imajo tudi učinek emulgatorja, polnila ali veziva, izboljšajo kemijske in mehanske odpornosti izdelka. V kozmetiki je mikroplastika prisotna v obliki mikrozrn, ki imajo največkrat učinek pilinga in tudi estetske učinke. Mikroplastični delci se ob uporabi kozmetičnih izdelkov, čistil in detergentov spirajo v komunalno odpadno vodo, deloma lahko skupaj z embalažo pristanejo v odpadkih. EU na tem področju pripravlja večje spremembe, ki bodo uporabo namensko dodane mikroplastike v številnih izdelkih omejile, v kozmetiki pa celo prepovedale.
Kot zanimivost: leta 2019 so na Fakulteti za varstvo okolja naredili raziskavo glede prisotnosti mikroplastike v zobnih pastah in ugotovili, da je malo več kot polovica zobnih past, ki so bile izbrane in so naprodaj v naših trgovinah, vsebovala sintetične polimere.
Urbana naselja pomemben vir mikroplastike?
Zelo pomembne vire mikroplastike v urbanih okoljih predstavljajo sintetična tekstilna vlakna, pnevmatike (avtomobilske, na kolesih, gradbenih strojih, tovornjakih, …) in mestni prah. Tekstilna industrija je danes za letalstvom drugi največji globalni industrijski onesnaževalec. Sintetična oblačila so poceni, zato jih ljudje radi kupujemo – le redko pa se vprašamo, koliko mikroplastike se bo iz njih z rabo, obrabo in pranjem sprostilo v okolje, pa tudi to, kje bodo na koncu pristala. Le majhen delež sintetičnih oblačil se namreč reciklira, večina pristane na raznih odpadih, pogosto v državah tretjega sveta.
Je odpadna plastika skrb ali priložnost?
Odpadna plastika po eni strani predstavlja skrb, saj se globalna proizvodnja in uporaba povečujeta. Po drugi strani različni polimerni materiali ponujajo številne priložnosti. Količina plastike, ki jo je mogoče reciklirati, se povečuje, prav tako se izboljšuje skrb za pravilno ravnanje z odpadno plastiko, kar lahko vodi tudi v zmanjšanje problematike mikroplastike v okolju.
Kako občutljiva so vodna okolja?
Vodna okolja so pomembni ekosistemi, ki so ranljivi za prisotnost in kopičenje mikroplastike, ki v njih z leti narašča. Mikroplastika je zaradi svoje majhnosti potencialno biološko razpoložljiva širokemu spektru organizmov v morski prehranjevalni mreži. Možnosti prenosa mikroplastičnih delcev po prehranjevalni verigi povečajo možnost toksičnih učinkov pri višjih organizmih, nazadnje tudi pri ljudeh, ki se npr. pogosto prehranjujejo z morskimi sadeži.