Večina se nas veseli poletja, lahnih oblačil, toplih večerov, hladne pijače in dobre družbe na piknikih. Uživanja v morju, potapljanja, skakanja v vodo, uživanja na plovilih. Potem pa – v morju so meduze, na kopnem želijo našo limonado piti tudi ose, ponoči nas zbudijo komarji …
Ožigi meduz so lahko zelo neprijetni
Letošnje poletje kopalci v Jadranskem morju najpogosteje opažajo vrsto meduze, ki se je je prijelo ime kompasni klobučnjak (znanstveno ime Chrysaora hysoscella). Te meduze lahko tudi opečejo. Gre za človeku nevarno vrsto, katere klobuk lahko zraste tudi do 30 centimetrov v premeru, lovke pa celo do enega metra v dolžino. Pogosto opažajo tudi rebrače (Mnemiopsis leidyi), ki so v resnici le bližnje sorodnice meduz in za človeka niso nevarne, a predstavljajo večjo grožnjo morju samemu ter ribičem, saj so tujerodna invazivna vrsta, ki lahko zdesetkajo ulov. Kompasni klobučnjak pa lahko opeče, njegov dotik lahko kopalca tudi poškoduje, zlasti tiste z občutljivo kožo in otroke. Pri ožigu meduze se na mestu poškodbe pojavi opeklina, ki boli, skeli in srbi. Lahko se pojavijo tudi izpuščaji in mehurji. Vse to je posledica strupa, ki se sprošča iz ožigalk meduze. Strup se lahko sprošča iz ožigalk še nekaj časa po ožigu, zato je z pomembno, da po ožigu meduze pravilno ukrepamo.
Spiranje mesta ožiga z vodo ali s kisom
Mag. Veronika Rebernik, mag. farm., svetuje, da pri ožigu meduze mesto poškodbe takoj speremo z morsko vodo. Ožigalk, ki so ostale na koži, ne odstranjujemo z rokami, ampak uporabimo kamen, pesek, papir, pinceto. Ko odstranimo ožigalke in jih speremo z morsko vodo, prizadeto območje čimprej hladimo, lahko s hladnimi obkladki, fiziološko raztopino ali zavijemo led v čisto krpo. Nekateri spirajo mesto ožiga tudi z kisom. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da lahko pri nekaterih vrstah meduz te snovi celo pospešijo izločanje strupa iz ožigalk, zato vseeno priporočajo spiranje mesta poškodbe z morsko vodo.
Nadaljnje celjenje pospešimo tako, da mesto mažemo z antihistaminskimi mazili, hladilnimi geli in mazili, mazili z adstrigentnimi in antiseptičnimi učinkovinami. Če opeklina zelo boli lahko vzamemo protibolečinsko tableto, v primeru lažje alergijske reakcije in srbenja pa antihistaminsko tableto.
Ožig meduze redko povzroča hujšo alergijsko reakcijo. Kadar se pojavijo slabost, bruhanje, otekanje, oteženo dihanje, bolečine v prsnem košu, takoj poiščimo zdravniško pomoč. Zdravnika obiščimo tudi, če je opeklina obsežna, če nas meduza ožge po obrazu, očeh ali vratu.
Komarji
Najbolj razširjen komar v Sloveniji je nočni komar (Culex), ki je aktiven zvečer in na začetku noči. Pik komarja med njegovim prehranjevanjem redko zaznamo, pik postane opazen zaradi imunskega odziva na slino in antikoagulante, ki jih komar vbrizga v rano. Telo kot odgovor tvori protitelesa in vnetne spojine, ki povzročajo srbečico in oteklino. Tigrasti komar (Aedes Albopictus) je dnevni komar, zadržuje se pri tleh, ga ne slišimo, pik je zelo boleč. Prenaša nevarne bolezni kot so denga, rumena mrzlica in chikungunya vročica.
Čebele, ose, sršeni
Piki čebele, ose in sršena običajno niso nevarni, razen za ljudi, ki so na pike alergični. Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo na lahke in težke. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure.
Zaščita pred piki insektov
Sonja Rajković, mag. farm., iz Lekarne Velenje svetuje:
- Omejimo zadrževanje na mestih, kjer so insekti, osušimo mokre površine okoli bivališč in uporabljamo naprave in pripravke, ki odganjajo insekte. Te naprave so narejene na principu visokofrekvenčnih valovanj zvoka, ki deluje na živčni sistem insekta in električni uparjalniki.
- Prva obramba pred komarji in ostalimi insekti v prostoru so komarniki na oknih in vratih.
- Obleka, ki jo nosimo, naj pokriva večji del telesa in je svetle barve, ker tako lažje opazimo insekt.
- Repelenti, ki jih lahko uporabljamo, so kemična ali naravna sredstva, ki odganjajo mrčes. Aktivne snovi v repelentih odganjajo insekte tako, da pri insektih blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo človekov vonj, ali pa oddajo vonj, ki insekte odganja. Najbolj učinkovit repelent je DEET(dietiltoluamid), IR3535 ali EBAAP (icaridine), od naravnih sredstev se uporablja olje, pridobljeno iz rastlin, kot so citronela – limonska trava in list evkaliptusa.
Pri uporabi repelentov je treba upoštevati navodila proizvajalca, poleg tega pa še:
- Nanašamo jih na kožo in na oblačila, ne pod obleko.
- Nanašamo jih v tankem sloju.
- Ne nanašamo jih na poškodovano kožo, na rane, odrgnine, pazimo, da ne pršimo v oči in usta.
- Ob nanosu repelenta na obraz popršimo roke in nato repelent nanesemo na obraz.
- Če se ob nanosu repelenta razvije alergijska reakcija, se je treba takoj umiti z vodo in milom.