Krajevna skupnost Skorno Florjan leži v zahodnem delu Občine Šoštanj. Vanjo lahko pridete, če se peljete iz Šoštanja proti zahodu, in sicer po severni strani skozi Metleče, po južni strani pa ob železniški progi proti soteski Penk. Zgodovina priča, da so v Penku nekdaj kopali svinčevo in cinkovo rudo, v notranjosti zakrasele planote so številne kraške jame, od katerih je najbolj znana, zdaj že dolgo zaprta za oglede, Rotovnikova jama.
Na strmi pečini na sredini Šentflorjanskega grabna je svoje dni stal grad Kacenštajn, ki je že od 15. stoletja ruševina; na tem mestu so kasneje pozidali cerkev sv. Florjana. Pravzaprav je tako, da se ob nedeljah ali praznikih sliši donenje zvonov iz treh cerkva, v katerih potekajo svete maše. Sv. Anton, sv. Mihael in sv. Florjan so njihovi zavetniki.
V krajevni skupnosti živi okoli 1200 krajanov, od tega nekaj manj – dobrih 370 v Skornem – in precej več, okoli 830, v Florjanu.
Krajani so zelo povezani in družabni, za pestro društveno življenje skrbi veliko društev:
Turistično društvo Skorno šteje 200 članov in ima dve sekciji – Mešani pevski zbor s 25 člani in športno sekcijo. Tu so še Športno-kulturno društvo Mačji kamen, Društvo prijateljev mladine, Krajevna organizacija RK, Pododbor DU Skorno-Florjan-Lepa Njiva, Krajevna organizacija Zveze borcev NOB, Lovska družina Smrekovec, letos pa svoje delovanje oživlja še Športno društvo Pohrastnik.
Morda se lahko vprašamo, kaj bi v tako urejeni, delovni in povezani krajevni skupnosti še potrebovali? Svet KS dobro sodeluje z Občino Šoštanj, jo seznanja s tekočimi aktivnostmi in težavami, predvsem če je KS pri izvedbi projekta finančno podhranjena. Pred leti je bilo na območju KS tudi nekaj poplav in večjih plazov, k sreči v zadnjih letih s tem nimajo težav. Zdaj se najbolj posvečajo urejanju, vzdrževanju lokalnih cest.
Morda kdaj preverite, obiščete te kraje, kakšno domače gostišče ali se povzpnete na vrh hriba nad sotesko Penk, od koder boste v lepem vremenu lahko pogledali po celotni Šaleški dolini, po vrhovih Pohorja vse do Uršlje gore, Pece, Smrekovca, Savinjskih Alp, ob zelo jasnem vremenu pa tudi do vrhov Kuma.