Kostanj: jesensko darilo narave

Zdravilno moč kostanja so poznali že starodavni narodi, najstarejši kostanji so v okolici vulkana Etna in so stari že čez tisoč let. Plodovi vsebujejo veliko škroba in so izredno hranljivi. Jemo ga lahko kuhanega ali pečenega, pa v juhi, pireju, sladicah … Iz kostanjev je mogoče pridelati tudi razne tinkture in tonike za lajšanje težav s krčnimi žilami.

Drevo kostanja obrodi 100 do 200 kg kostanja

Konec 16. stoletja so ga s Kavkaza in Himalaje prinesli v Evropo. Najprej je bilo to drevo drevoredov in parkov. Šele v 19. stoletju je postal cenjena zdravilna rastlina. Pri nas raste do nadmorske višine 800 metrov. Pomemben je zaradi plodov, ki so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani. Eno samo drevo kostanja obrodi od 100 do 200 kg zdravih plodov. Obrodi vsako leto, še posebej plodno pa je vsako tretje leto. Gojene sorte, kot so na primer kostanji, ki obrodijo marone, obrodijo še bogatejše kot navadni kostanj.

Bogat z vitamini in minerali

V višjih predelih Sredozemlja, kjer je bilo težko pridelati žito, je bil kostanj glavna hrana v jesenskem in zimskem času. V časih, ko ljudje še niso poznali krompirja, je bil kostanj pomemben vir prehrane na področju Slovenije. Kostanj se ponaša z bogato hranilno vrednostjo. Vsebuje namreč kar nekaj vitamina B6, v sebi pa ima tudi nekaj C- in A-vitamina ter ne nazadnje tudi količino folne kisline, kalija in fosforja. Kostanj sicer uvrščamo med škrobna živila, saj vsebuje kar 45 odstotkov škroba, medtem ko ima zelo malo maščob in beljakovin (le dva do šest odstotkov).

Uporabno lubje, listi in plod

Plodovi kostanja so zdravilni, saj zdravijo krčne žile in blažijo driske. Uporabno je tudi kostanjevo listje, saj se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis, astmo, artritis in oslovski kašelj.

Skorjo kostanja so v 19. stoletju uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah in kožnih boleznih, cvetove pa ljudska medicina še danes uporablja za krepitev telesne odpornosti.

Če trpite zaradi vnetij na dihalih, bolečin v grlu in drugih težav v dihalnem predelu, si privoščite kostanjev med. S svojim malce ostrejšim okusom bo uspešno sodeloval pri lajšanju teh zdravstvenih težav. Kostanjev med pomaga tudi proti stresu, depresiji in agresivnemu razpoloženju, olajša delo jetrom pri razstrupljanju telesa. Po potrebi zaužijemo žličko kostanjevega medu zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem. Pri težavah s krčnimi žilami pa uporabite sveže plodove, shranjene v zdravilnih poparkih. Kostanj s svojimi zdravilnimi učinkovinami tudi krepi krvni obtok, ledvice in imunski sistem.

Zaščitite se pred hladno zimo in omogočite svojemu telesu le najboljše. Kostanjeva zdravilna moč vas bo učinkovito zaščitila, vam okrepila telo ter mu privoščila obilo okusnega razkošja. Zaužijte ga čim prej, da svoje telo čim bolj uspešno pripravite na hladno vreme.

Več v Našem času, št. 41!