Da nas je zajel vročinski val, opozarjajo vremenoslovci in izdali oranžni alarm. Nacionalni inštitut za zdravje daje navodila, kako ravnati ob tako visokih temperaturah.
Opozorila Nacionalnega inštituta za zdravje
Vročina najbolj prizadene starejše, otroke, bolnike: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil), osebe s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov), osebe, dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja: onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne razmere, bivajo v podstrešnih stanovanjih, slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest).
Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti, vročinsko kap.
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto: zmanjšamo izpostavljenost vročini, se umaknemo v senco ali hladnejše prostore, zmanjšamo nastajanje toplote.
Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure. Uživamo lahko hrano, v manjših obrokih. Telesu omogočimo odvajanje toplote: s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin.
Pomagamo drugim:
Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.
V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano. Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
Spremljamo napovedi in opozorila preko sredstev javnega obveščanja.