Predsednik vlade Robert Golob je v sklopu obiska v Velenju skupaj z ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumrom obiskal Premogovnik Velenje. Kot je dejal, se je v pričakovanju energetsko hude zime želel prepričati o tem, kakšno je stanje na deponiji premoga. Stanje pa je po njegovih besedah slabo, saj je na njej za vsega dva tedna zalog.
»To je glavni razlog, da je vlada Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) naročila, da takoj začne z aktivnostmi za uvoz premoga. Ne zato, da bi nadomestil proizvodnjo premogovnika, pač pa obratno, saj želimo, da bi premogovnik maksimalno in takoj povečal proizvodnjo. Kot smo bili danes seznanjeni, žal to ne gre tako hitro,« je dejal premier.
Ob tem so zanj pomembni tudi pogovori o točki izstopa iz premoga, za kar je trenutno letnica postavljena pri 2033. Po njegovem je pomembno, da je sprejeta strategija do leta 2026, osredotočiti pa se je treba na to, da se jo operacionalizira.
Goloba predvsem skrbi, da projekti še niso pripravljeni in da Slovenija denarja, ki ga ima glede na obseg prestrukturiranja regije malo, ne bo znala ustrezno investirati v Šaleški dolini. »Tudi ta proces mora teči enako nemoteno, zato se je treba zavedati dvotirnosti. Na eni strani začasno povečati odkop in tudi uvoz, da premostimo energetsko krizo, na drugi pa biti pripravljeni na prestrukturiranje regije, ko se bo izstop iz premoga tudi zares začel,« je dodal.
»Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben premog odkopavati tudi po letnici 2033, ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, treba letnico opredeliti mnogo let vnaprej: odločitev je treba sprejeti najkasneje do leta 2025,« pa je povedal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.
Dr. Viktor Vračar, generalni direktor HSE, je dodal: »Termoelektrarna Šoštanj, ki jo večinoma poganja lignit iz Premogovnika Velenje, povprečno predstavlja tretjino vse slovenske proizvodnje električne energije in sočasno oskrbuje lokalni sistem daljinskega toplotnega ogrevanja. V času, ki ga zaznamujejo negotove geopolitične in tržne ter hidrološke razmere, si zanesljive in varne oskrbe z električno energijo ter stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema brez obeh družb ne moremo predstavljati. Vladi Republike Slovenije se na tem mestu zahvaljujem za posluh in podporo obratovanju naše največje termoelektrarne.«
Gostje in gostitelji so si ob obisku ogledali jamska delovišča, na deponiji pa razkladanje druge pošiljke 1200 ton indonezijskega premoga, ki so ga pripeljali z deponije TE-TOL v Ljubljani.