Večina nas je že doživela, da nas je na videz nedolžen kašelj spremljal dlje časa in vplival na naš vsakdan. O kašlju, ki spremlja akutna, virusna vnetja dihalnih poti v jesensko-zimskem času, ko smo v zaprtih prostorih izpostavljeni različnim virusom, smo govorili z direktorjem Bolnišnice Topolšica Jurijem Šorlijem, dr. med., spec. interne medicine.
Kaj sploh je kašelj?
»Pogosto gre za koristen obrambni refleks organizma, saj pomaga očistiti dihalne poti, včasih pa gre za dražečo nadlogo, ki nam krati spanec. Je pogost spremljevalec številnih bolezni dihal, razvije pa se lahko tudi pri boleznih želodca in srca, pri kadilcih ali zaradi onesnaženega zraka. Ločiti moramo običajni in bolezenski kašelj, kar ni vedno enostavno. Govorimo o akutnem, ki traja do 8 tednov in čisti dihalne poti, če traja več kot 8 tednov, pa govorimo o resnem bolezenskem stanju. Kašelj se lahko kaže kot napadi kašlja, pokašljevanje, ki se lahko pojavlja v različnih delih dneva. To, kdaj se pojavlja, nam da misliti, kaj je razlog za kašelj, tako tudi oblika, v kateri se pojavlja. Lahko je suh, lahko je produktiven. Razdelimo ga na različne povzročitelje.«
Kateri so najpogostejši povzročitelji kašlja?
»Za akutni kašelj je najpogosteje kriva okužba, tako bakterijska kot virusna. Lahko so krivi tujki, vdih hrane, kar nas nadraži. Akutni kašelj je lahko posledica vdihovanja plinov, deodorantov. Pri kroničnem pa gre lahko za astmo ali KOPB. Najpogostejši razlog za dolgotrajen kašelj je gastroezofagealni refluks, bolezen želodca.«
Kaj je lahko vzrok suhega dražečega kašlja?
»Vzrok so razne oblike bolezni, ki spremenijo pljuča, kot so vnetne bolezni pljuč, ki povzročajo brazgotinjenje pljuč. Kašelj je suh tudi pri različnih rakavih boleznih, če te še ne povzročajo zapore. Ko jih, se pridruži okužba in je kašelj produktiven. Pri dolgotrajnem kašlju je znak za alarm prisotnost krvi v izkašljani vsebini. Kronični kašelj je nekaj neobičajnega, zanj je treba raziskati vzrok.«
Kako poteka zdravljenje kašlja?
»Kašlja v osnovi ne zdravimo, zdravimo vzroke zanj. Zdravimo ga pri neozdravljivih boleznih. Pri rakavih obolenjih skušamo umiriti kašelj, da znižamo prag dražljaja, da ljudje lažje spijo. Pri številnih boleznih je napaka odpravljanje kašlja le zato, ker je moteč. Zlasti pri akutnih okužbah je kašelj potreben, saj se gnoj tako izloča in dihala čistijo. Pretirano umirjanje kašlja je v tem primeru lahko nevarno. Pri astmi so zdravila za umirjanje kontraindicirana in lahko vodijo v življenjsko ogrožujoče stanje. Zdravila, ki so v prosti prodaji, ne izboljšajo izkašljevanja, vsebujejo pa acetilcistein, ki spada v skupino mukolitikov, učinkovin, ki delujejo na sluz v dihalnih poteh. Sluz naredijo bolj tekočo in manj lepljivo, zato se lažje odstrani iz organizma. Najboljši ukrep je dobra hidracija, ki navlaži gnoj, ki se lažje izloči. Obstaja paleta domačih zdravil, vendar je praviloma učinek vezan na tekočino, ki jo z zdravili spijemo, samo zdravilo pa prispeva zelo malo.«
Kaj pa kašelj pri otrocih?
»Kašelj je pri otrocih pogostejši kot pri odraslih. Tudi zdravi otroci kašljajo. Zvok otrokovega kašlja je lahko različen. Zdravnik vas običajno vpraša, ali otrok mokro ali suho kašlja. O suhem kašlju govorimo, kadar je kašelj dražeč, lahko se pojavlja v napadih in ob njem otrok ne izkašljuje.
Moker kašelj je običajno izrazitejši, ob njem lahko otrok izkašlja tudi sluz iz dihalnih poti, ki je običajno iz zgornjih dihal, predvsem iz nosu, saj je pri majhnem otroku težko iz nosu očistiti vso sluz, ki nastaja ob prebolevanju okužbe zgornjih dihal. Najpogostejši razlog za kašelj je nosno zatekanje. Ob prehladnih obolenjih izcedek ne teče naprej, teče nazaj in se ustavlja pri glasilkah, kar povzroči draženje. Najbolj moteče je, ker je najbolj izrazit ponoči, povzroča dušenje, kar starše prestraši. Učinkovit ukrep je izpiranje nosu s fiziološko raztopino, ne pršili, ki s potisnimi plini potiskajo tekočino v nos. Samo z navadnim kapljanjem se nos lepo spere. Tak ukrep izvajamo večkrat na dan in kašelj najpogosteje sam izgine.«