Kako varčevati z energijo v prometu?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo 12 odstotkov vseh z avtomobilom opravljenih poti v letu 2017 krajših od enega kilometra, 30 odstotkov krajših od dveh in pol kilometrov in kar 45 odstotkov krajših od pet kilometrov. Skupno kar dva milijona kilometrov, ki jih lahko povprečni prebivalci opravimo peš ali s kolesom. Na ta način bi lahko za skoraj polovico zmanjšali število vseh poti, opravljenih z avtomobilom, s tem pa prihranili energijo in denar ter ugodno vplivali na okolje in družbo okoli nas.

Hkrati smo prebivalci Slovenije med prebivalci Evropske unije najbolj obremenjeni s stroški prevoza. Slovenska gospodinjstva so leta 2019 za mobilnost porabila povprečno 2.150 EUR na prebivalca oz. 17 odstotkov vseh odhodkov, kar nas uvršča močno nad povprečje v Evropski uniji.

Zmanjševanje števila poti

Razmislimo, ali je naša pot z osebnim avtomobilom nujna. Avto, ki stoji v gneči, porabi več, zato se je smiselno izogniti prometnim konicam. Razmislimo, ali lahko združimo različne predvidene poti in jih opravimo naenkrat – na ta način bo avto manjkrat uporabljen, kar pomeni, da bodo enake obveznosti opravljene z manj stroški. Razmislimo tudi o nujnosti vožnje na kratke razdalje do enega, dveh in petih kilometrov. Kratke poti do dveh kilometrov lahko opravimo peš, razdalje do pet ali deset pa premagamo s kolesom. Dva kilometra hoje v službo prihranita 46 litrov goriva na leto.

Promocija aktivnega prihoda na delo

Dokazano je, da so zaposleni, ki se izognejo jutranjemu prometnemu stresu, bolj zbrani in učinkoviti. Poleg tega imajo zaposleni, ki pridejo na delo na aktiven način, v krvi več kisika, kar ugodno vpliva na njihovo zbranost. Enostavni ukrepi, s katerimi lahko delodajalci spodbujajo trajnostno mobilnost, obenem pa poskrbijo za večje zadovoljstvo zaposlenih, so uvedba gibljivega delovnega časa, možnost dela od doma, spodbujanje aktivnega prihoda na delo, ureditev prostorov za prhanje, postavitev nadkritih kolesarnic, spodbujanje skupnih voženj, uvedba organiziranega prevoza itd.

Uporaba javnega potniškega prometa

Preveriti se splača vozne rede vlakov, avtobusov, prevozov na klic in ostalih oblik JPP. Različne možnosti za uporabo JPP lahko namreč pozitivno presenetijo s količino časa, denarja in energije, ki jih je je možno prihraniti na ta način.

Vožnja z javnim prevozom lahko predstavlja tudi priložnost za komunikacijo s prijatelji ali sopotniki, odgovarjanje na elektronsko pošto, branje ali zgolj počitek ter druge aktivnosti, s katerimi se med vožnjo avtomobila ne moremo ukvarjati.

Ob koncih tedna, tj. vse sobote in nedelje, ter ob praznikih, do vključno 30. 6. 2023, velja na vse enotne vozovnice v medkrajevnem avtobusnem in domačem železniškem prometu 75-odstotni popust za vse uporabnike. Vožnja z javnim prevozom je tudi zato bistveno varčnejša, izlete pa se torej splača načrtovati z uporabo JPP.

Sopotništvo

Potovanje več ljudi skupaj je smiselno, saj se stroški vožnje tako razdelijo med potnike in posameznika manj obremenijo. Na ta način se lahko izognemo tudi stroškom parkirnin, pa še potovanje je zabavnejše, kratkočasno in predvsem bolj sproščujoče. Leta 2021 je bila v Sloveniji povprečna zasedenost avtomobila na delovni dan 1,34 potnika, kar je precej manj kot leta 2017, ko je bila 1,49 potnika.

Varčna vožnja

  • Vožnja pri 100 km/h na avtocesti zniža rabo energije in s tem povezane stroške za 10 do 15 odstotkov v primerjavi z vožnjo pri 130 km/h. Poleg tega s hitro vožnjo privarčujemo le 10 minut na 100 km, v zrak pa izpustimo kar 80 odstotkov več CO2, kar je zaskrbljujoče tudi z okoljskega vidika.
  • Manjša obtežitev vozila: manj ko je vozilo obteženo, bolj bo vožnja varčna. Vsakih dodatnih 50 kilogramov namreč poveča porabo goriva za dva odstotka. Pomemben je tudi način shranjevanja prtljage – prtljaga v prtljažniku namesto na strehi je bistveno pametnejši in varčnejši način prevoza.
  • Uporaba klimatske naprave: ta poviša porabo goriva za do 12 odstotkov, zato se je smiselno odpovedati njeni uporabi, kadar ta ni nujna.