V jesenskih dneh nam citrusi na naše mize prinašajo sonce. Toda niso le prijetnega vonja in lepi na pogled, ampak so zelo koristni tudi za naše zdravje. Pomembno je, da jih uživamo pogosto, sploh če nas mučijo prehladi, smo utrujeni in nahodni. Zakaj bi v prehrano vključevali tablete in praške z vsebnostjo C vitamina, ko pa imamo citruse ali agrume – limone, pomaranče, mandarine, grenivke in limete – na dosegu roke.
Od kod prihajajo?
Gre za plodove, ki rastejo na cvetočih drevesih in grmih. Njihova značilnost je usnjata lupina in bela kožica, ki obdaja seme sadeža. V naravi rastejo v Avstraliji, na Novi Gvineji, Novi Kaledoniji in v Jugovzhodni Aziji. V tropskem in subtropskem podnebju jih gojijo povsod po svetu. Države, največje pridelovalke, so Španija, Brazilija, Kitajska, Združene države, Mehika in Indija. Nam najbližje limone in mandarine prihajajo s sosednje Hrvaške. Zato je dobro posegati po njih, saj imajo najkrajšo pot od grma do krožnika.
Za kaj je koristen vitamin C?
Vitamin C spada med antioksidante, ki ščitijo tkiva pred poškodbami. Sodeluje pri uničevanju strupov, ki pospešujejo nastanek raka, pomemben pa je tudi pri krepitvi imunskega sistema. Poleg omenjenega je še v veliko pomoč pri izrabljanju železa, prispeva pa tudi pri nastajanju kolagena za normalno delovanje kosti, hrustanca, dlesni, zob in kože. Samo s polovico pomaranče pokrijemo dnevne potrebe po tem vitaminu.
Agrumi vsebujejo veliko drugih vitaminov in mineralov, vključno z vitamini B, kalijem, fosforjem, magnezijem in bakrom. Vsebujejo še rastlinske snovi (več kot 60 flavonoidov, karotenoidov in esencialnih olj), ki med drugim delujejo protivnetno in antioksidativno.
So dober vir vlaknin
Že en kozarec pomarančnega soka vsebuje 4 grame vlaknin. Strokovnjaki pravijo, da je dobro, da na vsakih 1000 zaužitih kalorij zaužijemo tudi 14 g vlaknin. Te izboljšujejo prebavo in pomagajo pri hujšanju. Še posebej veliko vlaknin vsebujejo pomaranče.
Imajo izjemno malo kalorij
A zato veliko vode in vlaknin, ki nas nasitijo. Ena majhna klementina ima 35 kalorij, srednje velika pomaranča pa 62. Sok ene limone ima le 12 kalorij.
Zmanjšajo verjetnost ledvičnih kamnov
Ledvični kamni so boleči mineralni kristalčki. Nastanejo v primeru, da je naš urin zelo koncentriran ali pa imamo v njem večje količine mineralov, iz katerih se oblikujejo kamni. Ledvični kamni se oblikujejo tudi zaradi nizkih stopenj citratov v urini – te pomagajo zviševati prav citrusi.
Dobri za srce
Neka japonska študija je odkrila, da ljudje, ki pojedo večje količine tega sadja, redkeje zbolevajo za srčnimi infarkti in kapmi. Grenivke naj bi celo pomagale zniževati sistolični krvni tlak.
Za kaj so koristne pomarančne, mandarine, grenivke in limone?
Pomaranče izvirajo iz Azije. Vsebnost vitamina C v pomarančah zagotavlja antioksidativno zaščito pred prostimi radikali, ki povzročajo raka. Vitamin C v pomarančah lahko zmanjša tudi tveganje za smrt, pridružene bolezni srca in ožilja.
V jeseni, ko naš imunski sistem ogrožajo razne bakterije, virusi in okužbe iz okolice, mandarine ščitijo naše telo, saj ga oskrbujejo kar z dvakratno mero vitamina C, kot nam ga ponujajo pomaranče. Poleg vitaminov so obogatene z vlakninami in vodo, ki dajejo občutek sitosti. Pektin iz mandarine preprečuje rast sladkorja v krvi. Vsakodnevno uživanje se priporoča vsem, ki se borijo s kilogrami in prevelikim apetitom, saj preprečujejo občutek lakote. Grenivke so k nam prišle z Jamajke. Plodovi so odličen vir vitamina C. To je pomembno za zdravje imunskega sistema. Vsebnost vitamina C v grenivkah skrajša trajanje prehlada in zmanjša resnost simptomov. Grenivke vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in hranilnih snovi, ki so lahko koristen dodatek k dnevni prehrani.
Limone so uporabne na različnih področjih. Pomagajo zmanjšati otekline in vnetja. Idealne so za ljudi, ki trpijo zaradi okužbe sečil in visoke vsebnosti kisline v urinu. Pomagajo pri odpravi škodljivih bakterij iz telesa. Vsebujejo veliko hranilnih snovi, vitaminov in mineralov, ki imajo dober vpliv na splošno zdravje in počutje.
S citrusnimi olji tudi nad stres
Nespečnost, glavoboli, prebavne težave, zvišan krvni tlak, vrtoglavica in tresavica, potne roke, slabost, bolečine v vratu, ramenih in hrbtu ter posledično oslabljen imunski sistem – telo se odzove na stres različno, vsekakor pa nas vedno pravočasno opozori tako na psihični kot fizični ravni. Citrusna olja vsebujejo učinkovino d-limonen, ki deluje proti stresu ter tesnobnim, depresivnim in nervoznim občutkom. Le nekaj kapljic v izparilniku bo ‘razkužilo’ in poživilo prostor, osredotočilo um ter dvignilo razpoloženje, medtem ko bo nekaj kapljic v masažnem olju ali kopeli sprostilo mišice, bolečine v vratu in ramenih, ki nam otrdijo v stresnih situacijah ali ob napornejših obdobjih.
Uživanje naj bo zmerno
Uživanje citrusov ima sicer tudi nekaj slabih plati, zato s količinami ne pretiravajmo. Ob zaužitju prevelikih količin se namreč poveča tveganje zobnih obolenj, ker kislina v tem sadju poškoduje zobno sklenino. Prav tako ni dobro piti prevelikih količin sokov citrusov zaradi dodanega sladkorja, temveč je bolje zaužiti sadje kot tako. Če jemljemo določena zdravila, se pri zdravniku pozanimajmo tudi o možnih stranskih učinkih, ki bi jih imelo hkratno uživanje zdravil in grenivke.
Vsekakor je pomembno, da na prodajnih policah poiščemo biološko pridelavo ter čim krajšo pot dostave. Privoščimo si ga v zmernih količinah, a naj bo res dobre kakovosti.