Jezikovne ovire so vse bolj pogoste

Razpis velenjskega zdravstvenega doma za zaposlitev albansko govorečega zdravnika oziroma zdravnice je dvignil precej prahu. A zdravstveni delavci niso edini, ki v Velenju opozarjajo, da zaradi jezikovnih barier ne morejo kakovostno opravljati svojih nalog. Tudi na Šolskem centru Velenje vidijo v tem, da se v njihove programe vpisujejo tuje govoreči mladostniki, velik izziv, pri katerem so sami, pravijo ravnatelji.

Zdravniki in pacienti se ne morejo sporazumevati

V Zdravstvenem domu Velenje že dobro leto opozarjajo, da zdravniško osebje ne razume albansko govorečih pacientov in obratno, zato jim ne morejo ustrezno pomagati. Največ težav pri sporazumevanju imajo s predšolskimi otroki, ženskami v ginekoloških ambulantah, v patronaži s porodnicami.

Brez znanja jezika je poučevanje in učenje praktično nemogoče

Tudi pedagoški delavci opozarjajo na težave pri sporazumevanju s tuje (predvsem albansko) govorečimi učenci in dijaki. Medtem ko je vključevanje dijakov iz jugoslovanskih govornih območij že utečeno, imajo pri vključevanju albanskih dijakov v učni proces velik problem, saj pogosto ne znajo nič slovensko, prav tako tudi njihovi družinski člani.

Najprej jezik in kultura, nato v reden program

Ravnatelji šolskega centra so enotni, da bi morali vsi tuje govoreči dijaki pred vključitvijo v izobraževalni proces obvladati osnove jezika in poznati posebnosti kulturnega okolja, da bi lahko nemoteno spremljali pouk in normalno živeli v skupnosti. A Ministrstvo in občina jim zaenkrat ne nudita finančne podpore.

Več v Našem času, št. 48 (1. december).