Velenje, 25. julija – Ob stebrnem udaru v Premogovniku Velenje je direktor podjetja dr. Janez Rošer odgovarjal na vprašanja novinarjev tudi glede dolgoročnih načrtov Premogovnika in med drugim, ali lahko povečanje števila odkopov pomeni tudi več podobnih nesrečnih dogodkov. Kot je dejal, med tem ni tako preprostih povezav: »Že dalj časa se pogovarjamo o postopnem ugašanju premogovnika, energetska kriza, ki je nastopila letos, pa na drugi strani postavlja vprašanja v nasprotno smer, torej kako bi lahko povečali letni odkop premoga in odkopne zaloge na deponiji.«
Pri tem je opozoril, da je v jami več kot 50 kilometrov jamskih prog, vsako leto izdelajo med 5 in 6 kilometrov novih, zato bi bile kakršne koli odločitve glede prihodnosti težko udejanjene v enem letu. »Če bo šlo za resno zavezo našega lastnika in države, potem se lahko pogovarjamo o srednjeročnih načrtih,« je dejal Rošer.
O izgubi Premogovnika Velenje na eni strani in dobičku HSE in TEŠ ter ceni premoga pa: »Cena premoga je kompleksna zgodba. V preteklosti so bila dana meddržavna poroštva do evropskih institucij in bank. Verjamemo, da situacija na trgu surovin kaže, da je cena premoga nevzdržna. Z lastnikom se pogovarjamo, nismo pa še ničesar dorekli.«
PV in TEŠ nista prepoznana kot strateški podjetji
Dogodek v Premogovniku Velenje je komentiral tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in predvsem izrazil svojo slabo voljo ob nedavni izjavi generalnega direktorja Premogovnika Velenje v pogovoru z županom, da se zadnjih desetih let ni v zadostni meri vlagalo v vzdrževanje jame ter kako mačehovski odnos sta imela/imata država in vodstvo energetskih družb do premogovnika.
»Ko sem leta 2013 pisal dokument Resnica o TEŠ in v njem opozarjal na načrtno izčrpavanje Premogovnika in TEŠ, so si vsi zatiskali oči. Takratni direktorji so še zdaj direktorji v energetskih družbah. Osebno me žalosti, da vsi ti direktorji v vseh letih niso zbrali toliko poguma, da bi jasno povedali, kaj premogovnik in termoelektrarna potrebujeta in v kakšnem stanju sta,« je bil jasen župan.
To dokazuje, je še dejal, da obe energetski podjetji nista prepoznani kot strateški, še več, odgovorni razmišljajo o uvažanju premoga bolj kot o primernem vzdrževanju obeh podjetij. »Na sejah Sveta Mestne občine Velenje smo že večkrat sprejeli nasprotovalni sklep temu, da se uvaža tuj premog. Počakajmo na konkretne predloge, vsekakor pa pričakujemo, da bodo država in energetske družbe začele resnično, ne le v besedah, spoštovati energetsko lokacijo v Šaleški dolini, rudarje in druge zaposlene. Tukaj kurimo premog, proizvajamo elektriko, onesnažujemo in degradiramo okolje. Emisijski kuponi se kopičijo v državnih blagajnah, sredstva pa se ne vračajo na izvor. V Šaleški dolini bi z njimi lahko izdelali in izvedli t. im. zelene projekte na področju energetike, daljinskega ogrevanja in še kje,« je poudaril Dermol.