Finančni direktor HSE v intervjuju za Delo 26. marca zatrjuje, da je družba v boljšem stanju kot pred letom dni, kljub temu, da se je vodstvu izjalovil poskus izdaje – zelo dragih – obveznic, in da stroškov pri izdaji le-teh skorajda ni bilo; kljub temu, da je Delo pred tem z dokumenti pokazalo, da to ni res. Tako smo denimo v Delu 16. marca 2016 v članku »Prevarantski 400-milijonski odpisi« lahko videli šokantni bančni dokument, ki je razgalil neresnice vodstva HSE in vesoljni Sloveniji pokazal, da se je »HSE na konferenčnem klicu med HSE in TEŠ ter konzorcijem bank in EIB podaljšanju petletne garancije za posojilo Evropske investicijske banke (EIB) dokončno odpovedal, češ da bodo našli nove, cenejše vire financiranja. EIB se s »podiranjem« finančnih konstrukcij ni strinjal, a v HSE so vztrajali: posojilo bodo poplačali s podjetniškimi obveznicami v vrednosti 300 milijonov evrov.« V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije smo sicer slutili, da vse ni v redu, nismo si pa znali niti predstavljali vseh razsežnosti dogajanj v zakulisju. Naše upanje, da gre samo za nesposobnost vodstva in ne za umazane zakulisne igre je po tistem, ko je ta dokument zagledal luč dneva, popolnoma umrlo.
Izpostaviti moramo, da letni strošek višjih obresti obveznic (pričakovana obrestna mera okoli 6% ali več) v primerjavi s kreditom EIB (obrestna mera 2,4%), ki se mu je vodstvo HSE, kot dokazujejo dokumenti tujih bank, ki jih je objavilo Delo, samovoljno odpovedalo, presega strošek plač vseh 175 delavcev v TEŠ, ki jih namerava vodstvo TEŠ po navodilu HSE odpustiti zaradi domnevne »racionalizacije poslovanja«. Seveda pa je k vsem stroškom potrebno prišteti tudi stroške nepotrebnega, kratkoročnega, neugodnega premostitvenega posojila. Povedano drugače – gospodarska škoda v višini več kot 10 milijonov evrov, ki sta jo Košorok in Nikolič povzročila HSE skoraj za dvakrat presega višino »prihrankov«, ki bi jih rada dosegla z odpuščanjem zaposlenih samo v TEŠ.
Dejstva so jasna, zato javno pozivamo vodstvo HSE naj se ne zateka k pavšalnim odgovorom in naj povsem jasno odgovori zakaj ni storilo vse, da bi ohranilo 110 mio EUR kredita pri EIB in kakšni so bili in še bodo stroški nadomestitve kredita z obveznicami oziroma novimi krediti. Seveda je v te stroške potrebno vključiti tudi vse cenitve, izdelave bonitetnih ocen, stroške predčasnih odplačil, razlike v obrestni meri in stroške organizatorjev prodaje. Da za podaljšanje tega kredita, milo rečeno, niso storili prav veliko, tudi dokazujejo tudi javno objavljeni dokumenti (Delo, 16.3. 2016). Še več, iz dopisa Ministrstva za Finance, ki smo ga v članku »V Sloveniji 4. aprila zatemnitev« 24. 3. 2016, smo lahko črno na belo prebrali, da se je vodstvo HSE »prostovoljno« odpovedalo poceni dolgoročnemu kreditu EIB in ga hotelu nadomestiti s pregrešno dragimi, kratkoročnimi obveznicami. Pa še to jim ni uspelo. In predstavniki države, ki v imenu lastnika – nas davkoplačevalcev – še vedno niso ukrepali. Kljub temu, da je uprava HSE družbi povzročila več kot 10 milijonsko škodo. V zasebnem podjetju bi bilo tako vodstvo verjetno v sekundi na cesti, čez nekaj časa pa po vsej verjetnosti tudi v zaporu. Prav bi bilo, da se to zgodi tudi v tem primeru.
Branko Sevčnikar, predsednik SDE Slovenije