Grozdje ni le za v sod

Grozdje sodi med najstarejše vrste sadja, kar jih je človek gojil. Pridelovali naj bi ga že v kameni dobi na Kavkazu, v antični dobi pa so Egipčani, Feničani, Grki in Rimljani vzgajali in plemenitili vinske trte, da bi pridobivali zdravilni grozdni sok. Pri nas dozori med koncem avgusta in začetkom oktobra. Slovenci pa smo lahko ponosni tudi na najstarejšo trto na svetu.

Največ koristi imajo peške in lupina

Grozdje je zelo učinkovit čistilec organizma, zato deluje dobrodejno na celo telo, pomaga tudi pri hujšanju. Je dobra hrana za živce, možgane, zobovje in kosti. Vsebuje izredno dragocene sestavine: grozdni sladkor, pomembne minerale, kot so kalij, kalcij, fosfor, beljakovine, sadne kisline, aromatične substance, vitamin B (razen vitamina B12) in vitamin C.
Največ koristnih snovi grozdja se skriva ravno v delu sadeža, ki ga največkrat zavržemo, v lupini in peškah. Tako peške kot lupina so bogate z antioksidanti, peške pa vsebujejo še kalcij za stabilne kosti in zobe ter magnezij za močne mišice. Oba minerala pomagata pri porabi kalorij, zaradi česar sta v zmernih količinah nepogrešljiva pri zdravem hujšanju.
Bogato je s polifenoli in zahvaljujoč temu lahko pomaga povečati naravno zaščito naše kože pred sončnimi ultravijoličnimi žarki, torej lahko deluje kot užitni sončni pretvornik.

Belo ali rdeče?

Prehransko najučinkovitejše so rdeče, torej temno vijolične sorte grozdja s čim temneje obarvano lupino. V njih je največ flavonoidov, ki grozdju podelijo antioksidacijsko in zdravju koristno slavo. To so zlasti refošk, merlot, barbera, modra frankinja, jurka in izabela.

Ohranja lepoto

Grozdje so že v antičnih časih častile ženske, ki so z njim ohranjale mladost in lepoto. Kozmetična industrija pa izvlečke grozdja uporablja še dandanes v kremah za obraz, maskah in pilingih. Snovi v grozdju naj bi uspešno preganjale prve znake staranja kože in jo učvrstile.

Z uživanjem ne pretiravajmo

Kajti grozdje je skoraj vedno škropljeno. Običajno vinogradniki vedo, kdaj morajo prenehati s škropljenjem, a vseeno je pomembno, da ga pred uživanjem (če nismo zares prepričani, da ni bilo škropljeno), speremo pod tekočo vodo in tako odstranimo morebitne ostanke škropiv.
V manjših količinah, to je do 150 gramov na dan, je uživanje grozdja priporočljivo za vse, ki nimajo težav z želodcem ali alergijami. Pri uživanju morajo biti previdni tisti, ki imajo sladkorno bolezen, saj vsebuje precej sladkorja, ali težave z ledvicami zaradi vsebnosti kalija. Kalija je v grozdju sicer okoli 10-krat manj kot v bananah, pa vendar se mu morajo ledvični bolniki izogibati. S kuhanjem se delež kalija zmanjša, tako da je za takšne osebe bolj primerno uživanje kuhanega sadja. Za sladkorne bolnike velja, da lahko grozdje uživajo v skladu s predpisanim prehranskim načrtom.

Vzgojimo domačo trto

Čeprav je Slovenija majhna, je kljub temu izvrstno bogata vinorodna država. V septembrskem času se na vinorodnih območjih vse vrti okoli prijetnega, a ne tako lahkega opravila – trgatve. Čeprav je ta v osnovi eden pomembnejših korakov na poti do žlahtne kapljice, Slovenci trgatev jemljemo tudi kot nekakšen praznik, kjer se na kupu zberejo ožji in širši člani družine, sosedje, prijatelji in znanci. Združimo se ob delu, dobri jedači in pijači ter se veselimo.
Trta je vzpenjavka, ki potrebuje oporo in nam daje prijetno senco, žlahtno kapljico in sladke sadeže, potrebuje pa tudi nekaj naše skrbi. Predvsem ne smemo pozabiti na poletni in zimski rez. Konec poletja, ko začnejo jagode zoreti, jih pred ptiči zaščitimo z mrežami ali postavimo klopotec. Trta potrebuje za zdravo rast veliko sonca in ne preveč padavin, najbolje pa bo uspevala tam, kjer povprečna letna temperatura ne pade pod osem in pol stopinj Celzija. Novo trto sadimo jeseni, izberemo pa žlahtno evropsko trto, cepljeno na ameriško podlago. Tako jo zaščitimo pred trtno ušjo, ki so jo v 19. stoletju prinesli iz Amerike in je uničila veliko evropskih vinogradov.

Vsak pridelovalec ima v povprečju pol hektarja

Statistični urad poroča, da so vsi vinogradniki v Sloveniji skupaj v letu 2020 pridelovali grozdje na 15.261 hektarjih vinogradov, vsak pa povprečno na pol hektarja. Povprečni pridelovalec v vzhodni in povprečni pridelovalec v zahodni kohezijski regiji sta se po velikosti površine, ki sta jo obdelovala, precej razlikovala. Po izsledkih zadnje izvedbe statističnega raziskovanja Popis vinogradov se je z vinogradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev.
V zadnjem desetletju je bilo na novo zasajenih ali obnovljenih skoraj 2.000 hektarjev vinogradov in v njih posajenih več kot 8 milijonov trsov. Na več kot polovici (56 %) celotne površine vseh vinogradov rastejo trte, stare od 5 do 30 let, in te štejemo za polno proizvodne. Starejših od 30 let je še nekaj več kot 16 milijonov trsov, kar je 28 % vseh trt ali 4.742 hektarjev površine.
Največ trsov je bilo belih sort grozdja (75 %), med katerimi so prevladovale sorte laški rizling in sovinjon ter malvazija in šardoné. Ob novih zasaditvah z rdečimi sortami grozdja je bil največji del površine posajen s sortama refošk (8 %) in merlot (4 % vseh novih zasaditev).

Pri nakupu pazimo

Ko kupujemo grozdje, pazimo, da izberemo zrele in nepoškodovane jagode, ki se še trdno držijo za peclje. Prezrelo grozdje lahko prepoznamo po tem, da odpada s pecljev, je lahko plesnivo in seveda gnilo. Če bomo izbrali rdeče grozdje, mora biti brez sledov zelene barve, če pa bomo šli v nakup belega, mora ta imeti rahlo rumeno nianso. Na sobni temperaturi se hitro kvari. Dobro ga je hraniti na hladnem.