Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 % zbere za recikliranje. 85 % odpadkov na plažah po svetu je plastičnih. Plastika se znajde celo v naših pljučih in na naših mizah, saj je mikroplastika lahko prisotna v zraku, vodi in hrani, pri čemer še ne poznamo njenega učinka na naše zdravje.
Dandanes plastika predstavlja velik del naših življenj. Svetovna proizvodnja plastike in plastičnih izdelkov se je od leta 1960 povečala za dvajsetkrat, do leta 2036 pa naj bi se ta številka celo podvojila. Plastika ponuja številne prednosti, hkrati pa prinaša številne škodljive vplive na zdravje in okolje. Posledice današnjih navad, ko plastično embalažo enkrat uporabimo, nato pa zavržemo, je mogoče videti na obalah in v oceanih po vsem svetu. Plastični odpadki čedalje bolj onesnažujejo oceane, v njih pa bo po nekaterih ocenah do leta 2050 več plastike kakor rib. Med odpadki, ki ležijo na obalah, je največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, saj jedilni pribor, plastenke, cigaretni ogorki in vatirane palčke predstavljajo skoraj polovico odpadkov v morju.
Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti ljudi, vsako leto proizvedemo vse več plastičnih izdelkov. Nevladne organizacije opozarjajo, da milijoni ton plastike končajo na odlagališčih odpadkov, ali še huje, v morjih, oceanih ter posledično v naših telesih. Letno v Evropi proizvedemo 58 milijonov ton plastičnih odpadkov. Po podatkih Statističnega urada (Surs) je Slovenija leta 2016 proizvedla 59.000 ton plastičnih odpadkov, kar je 19 % manj kot leta 2015. Kljub temu, da se je število odpadkov zmanjšalo, se je proizvodnja plastičnih izdelkov povečala za 20 %.
V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je bila plastika opredeljena kot ena izmed prednostnih nalog, z namenom reševanja izzivov in razvijanja trajnostnega načina življenja. Namen štirih zakonodajnih aktov je prehod EU v krožno gospodarstvo, v katerem se vrednost proizvodov, materialov in virov ohranja čim dlje. EU kot prvi ukrep pri zmanjševanju količine odpadkov predlaga ponovno uporabo izdelkov. V primeru, da to ni možno, pride na vrsto recikliranje, nato uničevanje odpadkov na način, ki proizvaja energijo, šele na koncu pa odvoz na odlagališča. Do leta 2025 bo morala EU kot celota reciklirati 55 odstotkov svojih gospodinjskih odpadkov, do leta 2030 ta delež povečati na 60 odstotkov. Posebni cilji so zastavljeni tudi za papir, plastiko, steklo, kovine in les.
Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu, sprejeta januarja 2018, je del prehoda Evrope k krožnemu gospodarstvu in bo podprla trajnostne in varnejše vzorce porabe in proizvodnje plastičnih mas. Temelji cilji strategije so omejiti plastiko za enkratno uporabo in odpadke z ladij, prepovedati namerno uporabo mikroplastike in zagotoviti, da je vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali ponovno uporabo.
Plastika v oceanih predstavlja 80-85 % morskih odpadkov. Zaradi počasnega razkroja se plastika nabira v morjih, oceanih in na plažah po svetu. Ostanke plastike lahko najdemo v večini morskih živalih, na primer morskih želvah, tjulnjih, kitih, pticah, ribah in morskih sadežih. Preko prehranske verige mikrodelci plastike preidejo tudi v človeško telo.
Maja 2018 je Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog, ki je naslovil izzive pomorskih odpadkov plastičnih mas. Predlog je predlagal vrsto ukrepov v zvezi z desetimi najpogostejšimi plastičnimi izdelki za enkratno uporabo in ribolovnem orodjem in njihovim vplivom na okolje. Na oktobrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci podprli prepoved plastike za enkratno uporabo do leta 2021. Tako bo prepovedana uporaba na trgih EU za tiste izdelke za katere obstaja alternativa, kot so pribor za enkratno uporabo (krožniki, pribor, slamice), vatirane palčke, slamice in palčke za balone in mešanje. Poleg že omenjenih izdelkov so poslanci v to kvoto vključili še izdelke iz oxo-biorazgradljive plastike, kot so vrečke in embalaža, ter posodo za hitro hrano, narejeno iz ekspandiranega polistirena.
Potrošnjo več drugih plastičnih izdelkov, pri katerih ni alternative, bodo morale države članice zmanjšati za vsaj 25 % do leta 2025. Med temi izdelki so škatle za hamburgerje za enkratno uporabo, škatle za sendviče ter posode za sadje, zelenjavo, sladice in sladoled. Članice bodo sestavile nacionalne načrte za vzpodbujanje uporabe proizvodov, primernih za večkratno uporabo, ponovne uporabe in recikliranja.
Ostalo plastiko, na primer plastenke, bo treba zbirati posebej in jo reciklirati v 90 % primerov do leta 2025. Ukrepi zmanjšanja zajemajo tudi odpadke tobačnih izdelkov, še posebej cigaretnih filtrov, ki vsebujejo plastiko. Ti odpadki morajo biti zmanjšani za 50% do leta 2025.
Države članice bodo morale tudi zagotoviti, da se letno zbere vsaj 50 % izgubljene ali zapuščene ribiške opreme, ki vsebuje plastiko. Cilj je reciklirati najmanj 15 % te opreme do leta 2025. Ribiška oprema predstavlja 27 % odpadkov, najdenih na evropskih plažah.
Evropska unija bo na podlagi nove strategije:
dosegla, da bo reciklaža koristna za podjetja: Oblikovani bodo novi predpisi o embalaži, da bi se izboljšale možnosti za reciklažo plastike, ki se uporablja na trgu, in povečalo povpraševanje po reciklirani plastiki. Ob večjem zbiranju plastike bi bilo treba vzpostaviti izboljšane in okrepljene zmogljivosti za reciklažo ter boljši in standardiziran sistem za ločeno zbiranje in sortiranje odpadkov po vsej EU. S tem bi prihranili okoli sto eurov na zbrano tono. Prav tako bi zagotovili večjo dodano vrednost za konkurenčnejšo in odpornejšo industrijo plastike.- omejila količino plastičnih odpadkov: Z evropsko zakonodajo smo v več državah članicah že dosegli znatno zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk. Novi načrti bodo usmerjeni v druge plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje. Podpirali bodo nacionalne kampanje ozaveščanja in določali področje uporabe novih predpisov, ki bi veljali za celotno EU in katerih sprejetje bi se predlagalo leta 2018 na podlagi posvetovanja z deležniki in predloženih dokazov. Poleg tega bo Komisija sprejela ukrepe za omejitev uporabe mikroplastike v proizvodih ter določitev oznak za biološko razgradljivo plastiko in plastiko, ki jo je mogoče kompostirati.
- zaustavila onesnaževanje na morju: Novi predpisi o pristaniških sprejemnih zmogljivostih bodo obravnavali morske odpadke na morju z ukrepi, s katerimi bomo zagotovili, da se odpadki, ki nastajajo na ladjah ali se zajamejo na morju, ne bi puščali v morju, temveč bi se dostavili na kopno in ustrezno odložili. Vključeni so tudi ukrepi za zmanjšanje upravne obremenitve za pristanišča, ladje in pristojne organe.
- spodbujala naložbe in inovacije: Komisija bo nacionalnim organom in evropskim podjetjem zagotovila smernice o tem, kako zmanjšati plastične odpadke pri viru. Za inovacije bo na voljo okrepljena podpora, saj bo razvoju pametnejših plastičnih materialov, ki jih je mogoče bolje reciklirati, namenjenih dodatnih sto milijonov evrov, da bi recikliranje postalo učinkovitejše ter bi lahko sledili nevarnim snovem in onesnaževalom in jih odstranjevali iz reciklirane plastike.
- spodbudila spremembe po vsem svetu: Ker se Evropska unija zaveda svoje odgovornosti, bomo prav tako sodelovali s partnerji po vsem svetu, da bi našli rešitve na svetovni ravni in razvili mednarodne standarde. Še naprej si bomo prizadevali, da bi podpirali druge, kot npr. pri sanaciji reke Ganges v Indiji.