Vzpon globalnega vpliva in moči velikih digitalnih platform v zadnjih letih zahteva odločen in celovit odziv političnih odločevalcev. Evropska unija želi na tem področju prevzeti vodilno vlogo, pri čemer pa jo čaka veliko izzivov. Na kocki je veliko, saj lahko nebrzdana moč spletnih velikanov ogrozi tudi temelje demokracije. V iskanju rešitev bo ključna enotnost, pa tudi osebni angažma tako posameznikov kot tudi celotne družbe. To so glavni poudarki z današnjega pogovora v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo Demokracija v digitalnem svetu, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
V pogovoru so sodelovali evropski poslanci Franc Bogovič (EPP), Tanja Fajon (S&D) in Irena Joveva (Renew), direktor Uprave RS za informacijsko varnost dr. Uroš Svete in publicist in novinar spletnega preiskovalnega medija Pod črto Lenart J. Kučić.
Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP) je opozoril, da so se družbena omrežja v zadnjih letih bistveno okrepila in povečala svoj vpliv. Medtem ko so v vsakodnevno življenje prinesla veliko prednosti (nakupovanje po spletu, komunikacija). Po drugi strani pa je popolna liberalizacija pripeljala do tega, da danes potrebujemo njihovo regulacijo, saj je ekonomska moč teh akterjev večja od moči manjših držav, imajo celo možnosti poseganja v volitve. S tem namenom je Evropska komisija predlagala zakonodajna predloga na področju digitalnih storitev in digitalnih trgov.
“Lotevamo se zelo zahtevne tematike, saj je potrebna regulacija na različnih področjih. Med drugim želi EU poseči tudi v delitev dobička, ki bi postal eden od novih lastnih virov Unije. Vsi, ki so se temu doslej upirali, so uvideli, da je vpliv platformne industrije prevelik,” je dodal. Kot je še spomnil, je EU začela proces z ureditvijo področij varstva osebnih podatkov ter avtorskih pravic, zdaj pa ga želi razširiti na nova področja, tudi na fiskalno politiko: “To je področje, ki vpliva na politiko in globalno razporeditev moči in zavedamo se, da smo na tem področju zaostali. Usmeritev je jasna, ali bomo pri sprejemanju uredb dovolj enotni in vizionarski, pa danes težko ocenim,” je še dejal poslanec Bogovič.
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D) je izpostavila, da skoraj polovica (47%) Evropejcev uporablja socialne medije vsak dan. “Platforme so revolucionaren način širjenja vsebin. Lažne novice se širijo bistveno hitreje z internetom in tako lahko pride do krhanja demokracije. Več državljanov ustanavlja gibanja, ustanavljajo se balončki informacij. Algoritmi lahko bolje sprofilirajo posameznike kot njihovi partnerji. Lažne novice so lahko resna grožnja demokraciji, imamo mnogo pobud, zakonodaje in regulativ, a je industrija vedno korak pred nami, zato je dobro da se na te izzive odzovemo,” je menila.
Obenem je opozorila , da bo treba potrkati tudi na vest uporabnikov: “Politiki, pa tudi mediji, se moramo zavedati, da na internetu oziroma na socialnih omrežjih nismo vsi enaki. EU dela korake naprej, a dokler se kot posamezniki in družba ne zavedamo vseh nevarnosti ob izzivih i priložnostih spleta, to ne bo preprečilo zlorab in širjenja dezinformacij, omejevanja svoboščin in krhanja demokracije na spletu. EU je lahko zelo ponosna na svoje vrednote. Izzivi in priložnosti socialnih omrežij zahtevajo našo osveščenost, odgovornost o tem, kaj zapišemo, da ne širimo lažnih novic in sovražnega govora,” je še dejala.
Kot je poudarila evropska poslanka Irena Joveva (Renew), so platforme v zasebni lasti ustanovljene z namenom ustvarjanja dobička. “To je orodje za dosego poslovnih ciljev, zato ni sprejemljivo, da so za pravila izključno odgovorne samo platforme, morajo pa prevzeti svoj del odgovornosti. Ni problem le v poblagovljenju naših osebnosti na oglaševalskem trgu, niti širjenje lažnih novic, problem je poslovni model teh gigantov in netransparentni algoritmi,” je pojasnila. Pri predlogu nove evropske zakonodaje je glavno načelo, da mora biti vse, kar je prepovedano v fizičnem svetu, prepovedano tudi na spletu. Kot je še menila poslanka Joveva, bo nova zakonodaja v prid potrošnikom in odločevalci ne bodo popuščali lobističnim pritiskom spletnih gigantov.
Kot je še dodala, je pristop s podpisom prostovoljnega kodeksa ravnanja velikih spletnih platform iz leta 2018 “bolje kot nič, a ni dovolj učinkovit. EU mora določiti pravila igre in jih bo, a vprašanje do kakšne mere. Ključna bo enotnost in gledati je treba širše, pri čemer računamo na pomoč čez lužo z novo ameriško administracijo, saj bi nova ureditev postala standard v zahodnem svetu.” Hkrati je opozorila na grožnje znotraj EU: “Zakonodajni postopek v EU traja, a ne smemo sprejeti tega, da bi vsaka članica zadeve regulirala po svoje.”
Dr. Uroš Svete, direktor Uprave RS za informacijsko varnost, je opozoril, da smo v EU malce pozno vstopili na vlak digitalizacije, ki ga niti ne upravljamo niti ne vemo, kje je njegova končna postaja. “Že pred leti smo pomembno vlogo pri proizvodnji programske in strojne opreme dali nekomu drugemu. Duh je že zdavnaj ušel iz steklenice, spletni velikani so bili ustanovljeni za druge interese, ne le poslovne, imamo politična, varnostna vprašanja in vprašanja moči in vpliva. Imamo svetovne velikane, njihovi direktorji so vstopili v polje političnega in njihova kontrola bo velik problem,” je poudaril.
Obenem se je vprašal, ali so družbena omrežja mediji ali ne: “Medij je vmesnik med sporočevalcem in prejemnikom podatka. Ali pri tem vplivati na vsebino ali jo prenesti v neokrnjeni obliki od izvora do cilja, je današnje vprašanje. Tiskani mediji so prestopili v polje digitalnega. Hkrati ni povsem jasno, kaj je sploh dezinformacija in kaj je realnost? Ali sploh obstaja popolna objektivizacija fizičnega sveta, ki bi jo mogoče prenesti v digitalni svet in zanjo ne bi mogli reči, da je pristranska,” se je vprašal. Po njegovih besedah so nas socialni mediji razgalili, izpostavili so naše najbolj temne plati, vulgarno izražanje, da tako delujemo tudi v javnosti. “Edina rešitev je vlaganje v izobraževanje, medijsko pismenost in državljane, da bomo preverjali informacije sami, namesto nas tega ne bo počel nihče.”
Kot je dejal publicist in novinar spletnega preiskovalnega medija Pod črto Lenart J. Kučić, je pomemben mit digitalizacije ideja posameznika, ki lahko spremeni svet. “A v tej ideji posameznika, ki mu je treba dati možnost in ga zaščititi, smo izgubili nadzor nad realno politično in ekonomsko močjo. Dejstvo je, da tudi na internetu nismo vsi enaki. Nobena tehnologija ne pade v družbeni vakuum. Poleg nacionalnih suverenistov smo dobili tudi internetne suvereniste, ki so začeli opozarjati pred preveliko močjo ameriških korporacij. Prej so bili kritični do osrednjih medijev, zdaj pa se bojijo Twitterja, da jih bo blokiral,” je ponazoril konkretne dileme.
Kot je prepričan, gre pri procesu regulacije spletnih platform za proces, ki smo mu bili priča že v zgodovini z regulacijo množičnih medijev: “To so nove stvari in ljudje rabimo nekaj časa, da se iz napak učimo. Tudi v zgodovini medijev je bilo podobno, regulacija medijev je nastala, da se prepreči konkretna škoda medijev. Z zakonodajo so ti postali bolj odgovorni, a to je bila evolucija, ni se zgodilo čez noč. Ni mogoče pričakovati, da bomo platforme ukrotili v kratkem času, saj je bilo doslej vsem v interesu, da pravila iz fizičnega sveta v internetnem svetu ne veljajo, počasi pa se bodo tudi platforme začele zavedati, da je regulacija tudi v njihovem interesu.
Kot je še poudaril Kučić, je treba ideji regulacije vrniti prvoten pomen: “Regulacija je dobila slab sloves, češ da gre za omejevanje podjetniške svobode in krepitev moči države, ampak gre predvsem za odziv na hude nepravilnosti. To ni cenzura in vsiljevanje od zgoraj navzdol in omejevanje svobode, temveč poskus, da popravimo nekatere najhujše anomalije na internetu.”
Video posnetek razprave si lahko ogledate tukaj. V kolikor bi potrebovali posnetek v visokokakovostni resoluciji, primerni za televizijsko predvajanje, mi to prosim sporočite, da vam zagotovimo posnetek (lahko ga neposredno naložimo na vaš FTP strežnik).