Decembra poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov

Od danes, ponedeljka, 11. decembra do nedelje, 31. decembra 2023, bo potekala tretja letošnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa. Policisti bodo v mesecu, ki ga tradicionalno zaznamuje vrsta praznovanj, poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Agencija za varnost prometa in Policija pozivata k odgovorni vožnji: »Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov. V prazničnem času bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte!«

Pozivajo k ničelni toleranci do alkohola v prometu

Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/smeri vožnje. Policisti so v prvih enajstih mesecih letos odredili 408.302 alkotestov (400.350 lani), od tega je bilo 10.673 pozitivnih (12.169 lani) in 243 (301 lani) odklonjenih. Odredili so 1.341 (1.267 lani) strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 234 pozitivnih in (226 lani) ter 736 odklonjenih (663 lani) in pridržali 630 (452 lani) voznikov motornih vozil.

Že pri koncentraciji 0,5 promila se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat! V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih).

Pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo

Z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.

Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav ‘tunelskega vida’, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.