Od 2. januarja je v Sloveniji uporaba davčnih blagajn obvezna za vse zavezance, ki morajo izdati račun za dobavo blaga ali storitev, ki morajo voditi poslovne knjige in evidence, pa tudi za tiste, ki za dobavljeno blago ali storitev prejmejo plačilo v gotovini. Čeprav uvedba te novosti ni prišla čez noč, je 2. januarja od predvidenih 60 do 80 tisoč blagajne uporabljalo nekaj manj kot 20 tisoč zavezancev. Namensko digitalno potrdilo, brez katerega te ne delujejo in ki pomeni šele prvi korak do njih, pa je prevzelo blizu 36 tisoč zavezancev. Finančna uprava RS po uvedbi davčnih blagajn pričakuje do pet milijonov računov na dan. Na Obrtno- podjetniški zbornici Slovenije so prepričani, da je uvedba davčnih blagajn le dodatno breme za gospodarstvo. Njen predsednik Branko Meh nam je vnovič zatrdil, da se podjetniki ne strinjajo z njihovo uvedbo, saj bodo obremenile tiste, ki že izdajajo račune, ne pa šušmarjev. »Mnogokrat se sliši, da obrtniki in podjetniki nasprotujejo davčnim blagajnam, ker želijo utajiti davke. Vendar ni tako. Želimo plačevati davke, sorazmerno kot vsi ostali. Če se že uvajajo davčne blagajne, potem naj to ne bo dodaten strošek za slovenska mala in mikro podjetja, samostojne podjetnike. Ministrstvo za finance je zagotavljalo, da postopek povezave s Finančno upravo RS ne bo višji od 300 evrov. Praksa kaže, da imajo tisti, ki imajo samo eno napravo, stroškov že od 500 do 1800 evrov. V podjetjih z več napravami pa ti dosegajo tudi 10 tisoč evrov. Upam, da ne bomo ugotavljali, da je zaradi tega ukrepa vrata zaprlo toliko in toliko obrtnikov in podjetij.«
Več si preberite v prihajajoči števili Našega časa, kjer smo objavili tudi anketo, kaj o blagajnah menijo velenjčani.